Spodbujanje socialnega podjetništva je ena od ključnih usmeritev v Aktu za notranji trg, ki zajema ukrepe Evropske komisije za zagon notranjega trga in s tem spodbujanja rasti in ustvarjanja novih delovnih mest. Sektor socialnih podjetij v Evropski uniji predstavlja 10 odstotkov vseh evropskih podjetij in zaposluje že več kot 11 milijonov ljudi, medtem ko je ta odstotek v Sloveniji skorajda zanemarljiv. Lahko pa po včerajšnjem posvetu, ki sta ga pripravila Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Urad Vlade RS za komuniciranje in Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani, sodimo, da je organizacij, ki delujejo po principih socialnega podjetništva, bistveno več.
Tudi uradno bi lahko bilo registriranih več socialnih podjetij, a je zakonodaja preozka in neprimerna, kot opozarjajo podjetniki, ki so včeraj nanizali vrsto predlogov za boljše pogoje za svoje delo in tudi priložnosti, ki jih bodo prihodnje dni poslali na ministrstva. Več poudarka razvoju socialnega podjetništva je nedavno obljubila tudi Anja Kopač Mrak, nova ministrica ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Od ministrice pričakujem, da končno udari po mizi in naredi vse, kar je v njeni moči, da Svet za socialno podjetništvo čim prej sprejme kvalitetno Strategijo razvoja socialnega podjetništva v Sloveniji, da tudi sama kupuje produkte socialnih podjetji in da k temu spodbuja še ostale ministre v vladi in svoje sodelavce na ministrstvu. Zakaj pa ne bi namenili denarja za promocijo kampanje, ki bodo razjasnile javnosti, kaj socialno podjetništvo resnično je. V mislih imam kampanjo podobno tej "Ali ste ta teden jedli ribe?" v smislu "Ali ste ta teden že kupili izdelek socialnega podjetja?" Če ministrica predpostavlja, da je socialno podjetništvo narobe razumljeno, so kampanje torej nujne,« je poudaril Tomaž Stritar, direktor Socialnega inkubatorja.
Sploh pa naj se ministrstva med seboj povežejo, vsaj ministrstvo za delo in MGRT, ki naj pripravita akcijski načrt podpornega okolja, ki bo na voljo podjetnikom s socialno podjetniškimi idejami. Ministrstvi naj pripravita ukrepe, ki bodo olajšali poslovanje podjetij in pridobivanje različnih dovoljenj za obratovanje, davčne olajšave, ukrepe, ki bodo socialnim podjetjem pomagali kandidirati na javnih naročilih, finančne mehanizme, ki bodo na voljo tudi tistim socialnim podjetnikom, katerih podjetje temelji na družbeno koristni inovaciji, ne nameravajo pa zaposlovati ranljivih skupin prebivalstva in oblikujeta poseben sklad začetnega kapitala,« je nanizal Stritar.
Zelo plastično pa sta ovire, s katerimi se soočata pri razvoju svojega socialnega podjetja, prikazala Sabina Smajić Šupuk, direktorica Zavoda Karo. Pred komentiranjem ministričinih napovedi o zagonu socialnega podjetništva pri nas je naredila kar dolg premor za globok vdih. »Pustimo se presenetiti,« je bila kratka in se izognila komentarju. Veliko sivih las podjetjem, ki se sofinancirajo iz evropskega socialnega sklada, povzroča izpolnjevanje obrazcev in poročil. »Veliko časa porabiš prav za utemejevanja, da je šel denar v prave projekte, in ko to zaključiš, se šele lahko začneš ukvarjati z vsebino svojega dela, kjer pa se na terenu srečaš spet z novimi težavami,« je pojasnila direktorica Zavoda Karo, ki je dva dni nazaj v sklopu projekta Karocikel začel usposabljati 15 mladih iz ranljivih skupin. Ena večjih ovir, ki jih je morala preskočiti, je bilo bančno posojilo. Potrkati je morala na vsaj deset vrat, da je na koncu v eni od bank le dobila potreben denar.
Matevž Slokar, idejni vodja S Projecta, v sklopu katerega poteka S Akademija, tudi opozarja, da jim veliko oviro predstavlja pridobitev denarja za zagon novih projektov in poslov. »Sklenili smo pogodbo za posel v vrednosti pol milijona evrov, a še nismo dobili nekaj deset tisoč evrov za njegovo izpeljavo, zato v teh dneh pospešeno iščemo tudi investitorja,« je pojasnil Slokar, ki ves denar, ki ga namenja za razvoj S akademije, ustvari na trgu. »Za razpise nimamo časa,« pove na kratko in hkrati napoveduje, da bo Zavod S imel konec leta že 20 zaposlenih, prihodnje leto dvakrat toliko.
