»Mladi naj si z več prizadevanja in odgovornosti sami iščejo delo na trgu«

Rihar: V Sloveniji primanjkuje miselnosti, da bi se mladi zaposlovali v gospodarstvu

Posvet so razdelili na tri vsebinske sklope in že prvi je ob svojem zaključku dvignil dinamiko razprave med predavatelji in udeleženci posveta. Ob predstavitvah Eve Repe iz univerzitetne službe Univerze v Ljubljani za 1. in 2. bolonjsko stopnjo, Borutu Mikulecu iz Centra za poklicno izobraževanje ter Alenki Avberšek, izvršni direktorici GZS, je imel predstavitev tudi Miha Rihar, predstavnik Društva mladih doktorjev.

Med drugim je Rihar poudaril, da v Sloveniji primanjkuje miselnosti, ki bi napeljevala mlade v zaposlovanje v gospodarstvo. Kar 80 odstotkov mladih doktorjev se namreč zaposluje v javnem sektorju, v Nemčiji je ta odstotek ravno obraten. Anketa, ki so jo izvedli aprila, je sicer pokazala, da se jih dobra polovica želi zaposliti v gospodarstvu.« Rihar je sliko nezaposlovanja doktorjev znanosti utemeljil tudi s statistiko. Od leta 2005 do leta 2012 se je število brezposelnih doktorjev povečalo kar za 430 odstotkov, saj je trenutno brezposelnih 130 doktorjev znanosti. Da bo v prihodnje morebiti slika še slabša, kažejo trenutni podatki, saj naj bi samo letos doktoriralo 400 ljudi, od tega naj bi se jih 60 odstotkov zaposlilo v gospodarstvu.

Pomembno sodelovanje med akademsko sfero in gospodarstvom

»Kaj pa drugi?« se je vprašal Rihar, ki je poudaril, da se v izobraževanje mladega doktorja od osnovne šole do zaključka doktorskega študija vloži okoli pol milijona evrov. Tako naj bi bilo po Riharjevih izračunih letos neizkoriščenih kar 170 milijonov evrov.

Rihar je zato predlagal več zaposlovanja v gospodarstvu, pri čemer je pohvalil javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih. Ob tem meni, da je nujno potrebna vzpostavitev okolja, ki bi »mlade motiviralo ne zgolj za iskanje službe, temveč za ustvarjanje delovnih mest.

»Motivirani moramo biti torej za iskanje dela. Doktorski študenti mislimo, da je sodelovanja med akademsko sfero in gospodarstvom še premalo. Le 40 odstotkov doktorskih študentov je vključenih v projekte, medtem ko se jih kar 60 odstotkov ukvarja samo s svojo doktorsko nalogo. Od teh 40 pa se jih le 25 odstotkov sodeluje na projektih za industrijo. Zakaj je torej sodelovanje pomembno? Zato, da se že med študijem študenti srečajo s problemi gospodarstva in da začnemo že med študijem razmišljati, kako bi na te probleme morebiti tudi sami našli rešitev, pomembna pa je tudi vzpostavitev socialne mreže. Ta je dandanes vse bolj pomembna,« je med drugim dejal Rihar.

»Strinjam se s tem, da bi bilo treba karierno pot kreirati na začetku študija, vendar pa univerza na tem dela premalo. Potrebnih je več kariernih dogodkov,« je poudaril Rihar, ki je v poznejši debati s svojim opozarjanjem, da imajo doktorji znanosti premalo informacij o zaposlitvenih možnosti, izzval kar nekaj vroče krvi med delodajalci. Roman Kolar, vodja kompetenčnega centra na RTV Slovenije je med drugim dejal, da morajo mladi iskalci zaposlitve pokazati več samoiniciativnosti pri iskanju zaposlitve in tudi pri nabiranju delovnih izkušenj. »To je naučena nemoč. Mladi preveč pričakujejo od univerze. Z več prizadevanja in odgovornosti naj si sami iščejo delo na trgu« je dejal Kolar, ki je bil mnenja, da se ta generacija mladih ne zna dovolj boriti za svoj prostor na trgu dela.

V drugem delu posveta, ki se bo sicer zaključil s hitrimi zmenki študentov z delodajalci, je primer dobre prakse nenehnega izobraževanja in dodatnega usposabljanja predstavil Marko Lotrič, direktor družinskega podjetja LOTRIČ Meroslovje, bronasta gazela 2012 in najboljši zaposlovalec Zlate niti 2012. Med drugim je poudaril, da ima vsak novozaposleni pri njih prvi dve leti mentorja, izobraževanja pa nudijo prav vsakemu, ki si želi prevzemati odgovornosti.