Kot pravi Mark Murphy, vodja podjetja Leadership IQ, ki je izvedlo raziskavo, »manj učinkoviti delavci pogosto dobijo najlažje službe, saj vodje od njih ne pričakujejo preveč«. Ti delavci so zato manj pod stresom in bolj zadovoljni s svojim delavnikom. Medtem pa predani in prizadevni delavci pogosto ostanejo v službi dlje časa, popravljajo napake slabših delavcev in skrbijo za to, da so stranke ali naročniki zadovoljni. Ta vzorec vodi do frustracij in nezadovoljstva dobrih delavcev, posledično pa jih pripelje tudi do tega, da zamenjajo službo. »So pod velikim stresom in čutijo, da jih premalo cenijo. Dobri delavci tako izgubljajo zaupanje v organizacijo, za katero delajo,« še poudarja Murphy.
Slabši delavci pogosteje priporočajo svoje podjetje kot odlično delavno okolje
Leadership IQ je še posebno pod drobnogled vzelo podjetje s tisoč zaposlenimi, ki nudi tehnološke usluge. V tem podjetju so najslabši delavci namreč izrazili izjemno veliko predanost svojemu delu. Na lestvici od 1 do 7 so najslabši delavci izjavo »motiviran sem, da dam v službi 100 odstotkov od sebe« ocenili s 5,99, da se s tem strinjajo. Najboljši delavci so se s tem strinjali z oceno 5,36, srednji pa 5,32. Slabši delavci, ki se včasih sploh ne zavedajo, da so slabši, tudi pogosteje priporočajo svoje podjetje kot odlično delovno okolje.
Podjetje, ki je izvedlo raziskavo, je analiziralo podatke 207 podjetij, ki so hranili podrobne zapise tako o ocenah učinkovitosti kot raziskave o predanosti. V preostalih 58 odstotkih podjetij, ki so jih analizirali, so bili dobri delavci najbolj predani ali pa je bila predanost skoraj enaka pri vseh zaposlenih. Segment zaposlenih, ki niso ne najboljši ne najslabši, vodilni preprosto spregledajo.
