Zeleni poklici oziroma zelena delovna mesta ustvarjajo dobrine in storitve, ki ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla izdelkov in storitev zmanjšujejo porabo energije in surovin, minimizirajo odpadke in škodljive izpuste v zemljo, vodo in zrak ter varujejo in obnavljajo ekosisteme. Zelena delovna mesta pa so tudi tista, s katerimi v podjetjih skrbijo, da delujejo okolju prijazno in preudarno izrabljajo naravne vire. »Sčasoma bodo nove oblike zaposlitev, kot je na primer delo na domu, zaživele tudi v Sloveniji, četudi je trenutna delovnopravna zakonodaja precej rigidna. Fleksibilne oblike dela zagotovo lahko opredelimo kot zelene, saj ima zaposleni bistveno manjši ogljični odtis,« je nedavno poudarila evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš.
Zelene poklice opravljajo ljudje, ki imajo različna strokovna znanja in jih znajo povezovati. V preteklosti so bile karierne poti linearne in stabilne, ljudje so bistveno manj menjali delodajalce in poklice, v večini primerov so v enem podjetju dočakali upokojitev. Tega praktično ni več. Posameznikova kariera je kompleksna, sestavljena iz vrste mikrokarier oziroma različnih dejavnosti, ki so usmerjene v povezovanje in se ves čas razvijajo. Tudi zeleni poklici so taki.
Med najbolj iskanimi zelenimi poklici so med drugim okoljski projektni vodja v nevladnih organizacijah, okoljski inženir, vodnik po živalskih vrtovih in v spoznavanje neokrnjenih naravnih okolij usmerjenih turističnih dejavnostih, okoljski lobist, ambasador vožnje s kolesom v lokalni skupnosti, vodja razvoja programov v podjetju za svetovanje na področju zelenih industrij, specialist za marketing in strokovnjak na področju zaščite okolja. jpš