Diagnosticiranje bolezni v taki obliki, kot ga prakticiramo še danes, je sicer staro že sto let, a je še vedno v veljavi, čeprav uporablja staro tehnologijo in zdravstvenemu sistemu povzroča previsoke stroške, za uporabnika pa ostaja slabo dosegljivo. Kako diagnosticiranje bistveno poceniti, pospešiti in hkrati približati ljudem, ne da bi pri tem zmanjšali veljavo stroke, torej zdravnikov, je izziv, ki se ga je pred dvema mesecema lotila ekipa podjetja MESI.
Njeni člani so se namreč odločili, da se preizkusijo v globalnem tekmovanju fundacije Xprize, na katerem je treba do marca prihodnje leto izdelati Tricorder, medicinsko napravo, ki istočasno lahko diagnosticira 16 najpogostejših bolezni in spremlja pet vitalnih življenjskih funkcij. Naprava mora biti uporabniku prijazna in ga ne bo smela motiti, podatke pa bo po e-poti lahko poslal svojemu osebnemu zdravniku.
Če projekt primerjamo z dlanjo, je MESI pri njem prevzel nalogo palca, ki je ključen prst na roki, ker se povezuje z ostalimi prsti in ima glavno vlogo pri zagotavljanju funkcionalnosti roke, kot rad poudari guru menedžmenta sprememb dr. Ichak Adizes. K sodelovanju je namreč povabil sodelavce še štirih organizacij: Inštituta Jožefa Stefana, Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, D.Labs in Gigodesign – razvojnike, programerje in dizajnerje torej, medtem ko bo MESI odgovoren za organizacijo poteka celotnega projekta in tudi za medicinski del ter izdelavo strojne opreme.
»Že ko smo na trg dali svoj prvi izdelek, to je merilnik za merjenje gleženjskega indeksa, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju periferne arterijske bolezni, smo si predstavljali, da bi imeli napravo, ki si jo bo zdravnik oblikoval po modulih – vzel bo na primer modul za merjenje krvnega tlaka, modul za merjenje gleženjskega indeksa, za merjenje glukoze in bris angine... ali pa EKG, EEG in spirometer. Zdravniki bodo od nas že kmalu lahko dobili vse te module, ki so brezžično povezani z osrednjo enoto, ki prikazuje podatke, komunicira z njihovim informacijskim sistemom in našim serverjem v oblaku,« je pojasnil Jakob Šušterič, direktor MESI.
Vse v eni napravi, 24 ur na dan
Zdaj so naredili odločen korak naprej in v razvoju je torej naprava, ki jo bo imel uporabnik ves čas doma in bo meritve lahko opravljal kontinuirano. »Meritve, ki so opravljene v ambulanti, ko je lahko pacient nekoliko vznemirjen, ne odražajo realne vrednosti. Zato so potrebne konstantne meritve, ki se opravljajo 24 ur, zdravnik pa ima zato bistveno bolj realno sliko. In prav to smo želeli narediti mi – izdelati merilni aparat, ki bo uporabniku prijazen, zdravniku pa zanesljivo orodje za diagnosticiranje. Z razpisom Qualcomm Tricorder Xprize smo bili k temu dodatno spodbujeni,« je poudaril Šušterič, ki ta čas vlaga tudi v pogovore s potencialnimi vlagatelji v razvoj, ki jih bo stal okoli milijon evrov.
»Qualcomm Tricorder je z vidika sodelovanja gospodarstva in raziskovalne sfere odličen primer, saj je podjetje MESI do sedaj dobro izkoriščalo povezave z raziskovalnimi sferami, ostali partnerji pa smo zaradi futuristične ideje našli dovolj velike izzive zase. Pomembno je tudi dejstvo, da je projekt osnovan na 'lean' principih in je zato verjetnost, da bi se izvajalo nepotrebne aktivnosti, majhna,« je med drugim poudaril prednosti vitkega in prilagodljivega tima Tilen Travnik iz D.Labs.
V tem podjetju bodo poskrbeli za razvoj kombinacije mobilne in spletne aplikacije za uporabo naprave in za odlično uporabniško izkušnjo vmesnikov programske opreme. »Z vmesniki medicinskih naprav nimamo veliko izkušenj. Prav to je hkrati tudi prednost, saj bomo izhajali iz uporabnikovega zornega kota, ki ni toleranten do tujk in strokovnih izrazov. Na tak način bomo prišli do uporabniku bolj prijaznega pristopa,« je glavni izziv opisal Travnik.
Tudi za IJS kar nekaj izzivov
Za interpretacijo zbranih podatkov in postavitev diagnoze bodo poskrbeli strokovnjaki Odseka za inteligentne sisteme Inštituta Jožefa Stefana. »Glavna vira podatkov bosta anamneza, ki jo bo tricorder pridobil z zastavljanjem vprašanj uporabniku, ter senzorji, od katerih bodo nekateri dali zelo jasne podatke, kot je na primer povišan krvni tlak, pri nekaterih pa bo potrebnega kar nekaj napora, da jih bomo razumeli, kot na primer pri prepoznavanju aritmije v signalu EKG. »Pri naši nalogi se bomo zanašali na dva pristopa: na strojno učenje, pri katerem se iz primerov bolnikov z različnimi boleznimi računalnik sam uči zakonitosti, s pomočjo katerih postavi diagnozo, ter na ekspertne sisteme, pri katerih v računalnik prenesemo znanje medicinskih strokovnjakov,« je pojasnil Mitja Lustrek iz odseka za inteligentne sisteme IJS.
Njihov odsek ima sicer z analizo zdravstvenega stanja ljudi s pomočjo senzorjev bogate izkušnje, vendar je vsako bolezensko stanje in vsaka vrsta senzorja problem zase, poudarja Lustrek. »Pri tricorderju bomo morali prepoznati 16 bolezni s pomočjo precej različnih senzorjev, tako da nam tehničnih izzivov ne bo manjkalo. Za nas bo izziv tudi to, da bo moral biti rezultat bliže praksi kot rezultati raziskovalnih projektov, s katerimi se ukvarjamo po navadi, povrhu vsega pa še v sorazmerno kratkem času,« pravi Lustrek, navdušen nad celotno ekipo, ki se je lotila te razvojne avanture in je zelo optimističen.
Dizajn zagotavlja transformacijo
Navdušen je tudi Matevž Medja, direktor oblikovalske agencije Gigodesign. V razvoju produkta in blagovne znamke igra namreč dizajn ključno vlogo. »Izdelki in storitve so namenjeni uporabnikom, ki so pripravljeni plačati le, če vidijo v njih vrednost zase,« poudarja pomen dizajna Medja. »V vsakem podjetju sta ključni dve strateški funkciji: inoviranje in marketing. To je poudarjal že veliki guru menedžmenta Peter Drucker. Značilnost dizajna je, da je skupen obema in ju povezuje. Dizajn namreč zagotavlja transformacijo idej in inovacij v produkte ter blagovne znamke, ki lahko nastopajo na trgu.«
Po mnenju Matevža Medje je MESI lahko vzor drugim na več ravneh. »Ekipa je izredno mlada in neobremenjena s slovensko mentalno navlako. Namesto da bi se pritoževali, kako mladih nihče ne zaposluje, so ustanovili podjetje. Namesto, da bi se pritoževali, kako država ne skrbi za razvoj, so sestavili konzorcij strokovnjakov na svojih področjih in si zastavili cilj – biti najboljši na svetu. Upam, da bo takih iniciativ še več, saj lahko le tovrstno razmišljanje dvigne slovensko gospodarstvo.«