S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoča izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami.

Sledili bo nastop Franca Malisa, ki je vodja sektorja za organizacijo in razvoj v BTC in bo govoril na temo Razvoj sistemov vodenja v luči družbene odgovornosti. Kako pomemben deležnik sistemo vodenja kakovosti so zaposleni bo pojasnil Peter Kobal, predsednik Sveta delavcev v Gorenju, Davor Jakulin, lastnik Atech elektronike pa bo govoril o maksimiranju dobička kot temelju družbeno odgovornega ravnanja. Sledili bosta predstavitvi Mirana Dolarja, direktorja Mediuma na temo Zelena družbena odgovornost ter Miloša Seražina, strokovnega vodje področja Ocenjevanje sistemov vodenja na SIQ, ki bo predstavil IQNet SR 10 – model certificiranja družbene odgovornosti.

V Dnevniku se zavedamo pomena korporativne družbene odgovornosti, zato med udeleženci izbora najboljših zaposlovalcev Zlata nit preverjamo njihove prakse na tem področju ter skrbimo za njihovo medsebojno izmenjavo. In kako na primer družbeno odgovorno delujejo v podjetju IMAS, ki se že vseh pet let uvršča na seznam 101 najboljšega zaposlovalca Zlate niti? „V podjetju vseskozi dajemo velik poudarek družbeni odgovornosti kot eni izmed ključnih vrednot. Še posebej veliko pozornost posvečamo kariernemu in osebnemu razvoju zaposlenih  ter njihovemu zadovoljstvu, zato se le - ti lahko vseskozi formalno ali neformalno izobražujejo. Zavedamo se, da so zaposleni tisti, ki prispevajo k rasti podjetja zato smo leta 2008 začeli s postopkom pridobitve Certifikata družini prijazno podjetje, od istega leta naprej pa smo vseskozi tudi med 101 najboljšim zaposlovalcem Slovenije v projektu Zlata nit. V podjetju dajemo velik poudarek tudi na bodoče kadre,  trenutno imajo 15  štipendistov na različnih nivojih rednega izobraževanja, kar predstavlja 35 odstotka  od vseh zaposlenih. S različnimi srednjimi šolami in fakultetami sodelujemo tudi na področju praktičnega izobraževanje dijakov in študentov tako strojne kot tudi drugih smeri. Kupci in dobavitelji nam zaupajo, da se bomo držali poštenih namenov poslovanja, da ne bodo imeli z nami morebitnih sporov pri plačevanju plačilnih obveznosti ter da bodo z nami poslovali v okviru medsebojnih dogovorov in rokov,“ je med drugim poudarila Mojca Ujčič Kaluža, vodja finančne in splošne službe v podjetju IMAS.

Država je odgovorna tudi za odgovorno ravnanje svojih ustanov. Ne le za trenutne davkoplačevalce, temveč predvsem za naše zanamce. Kako vidite moč prežemanja družbene odgovornosti v državni in javni upravi, smo pred časom vprašali ddr. Matjaža Muleja, soustanovitelja IRDO? „Evropska unija je oktobra 2011 izdala Nov akcijski program za pospeševanje družbene odgovornosti. V njem izrecno poziva države članice, naj v svojem interesu, interesu svojih podjetij in drugih organizacij ter v interesu svojih občanov čim bolj pospešujejo družbeno odgovornost. Opredeli jo kot odgovornost za posledice svojih dejanj na družbo. Torej sega daleč preko dobrodelnosti, četudi je ne črta, in izrecno pove, da je v ozadju reševanje sedanjih družbenih in ekonomskih problemov. Saj sploh ne gre enostavno za finančno krizo, ampak za krizo družbeno-ekonomskega dela, ki pod doktrino neoliberalizma pretirano omogoča monopole, namesto resne tržne konkurence in sodelovanja hkrati,“ je poudaril ddr. Mulej.

„V državni in javni upravi gre torej predvsem za predpise, ki podpirajo in forsirajo družbeno odgovornost, pa tudi za tako prakso delovanja politikov in njihovih sodelavcev. Za nekatere ali celo za mnoge, številk sicer ne poznam, to pomeni resno in morda celo korenito netehnološko inovacijo državnega in osebnega ravnanja, katere skupni imenovalec je učinkovito in uspešno delo vseh v vsej družbi brez zlorabe položaja in vpliva. Če bi se vsi držali pravil poštenosti, o katerih govorijo tisočletja tako rekoč vse religije in predvolilne obljube, pa tudi uzance poslovne etike, ki izhajajo iz etike soodvisnosti namesto zlorabe, številni napori Združenih narodov, Evropske unije, mednarodne organizacije za standarde, skupin poštenih (in zato dolgoročno uspešnih) podjetij in drugih organizacij, vključno z državami in meddržavnimi organi ter poslovnimi uzancami ter pošteno pravno državo, trud za pospeševanje družbene odgovornosti sploh ne bi bil potreben.“