»Do sonaravne prihodnosti bomo namesto do propada človeštva prišli, če in ko bomo ekonomski razvoj podredili sonaravnosti, namesto nasprotno, kot v zadnjih stoletjih. Brez družbene odgovornosti lahko človeštvo doživi svoj samomor, vsaj v obliki sedanje civilizacije,« je naslikal najbolj črn scenarij ddr. Matjaž Mulej.
Kako izjemen je prav ta vidik razvoja družbe, znotraj nje pa podjetij in lokalne skupnosti, vedo tudi na občini Škofja Loka, ki med 8. in 11. septembrom pripravlja drugo mednarodno konferenco z naslovom Družbena odgovornost podjetij – vpetost v lokalno okolje. »Program je namenjen občanom, županom, strokovnim delavcem na družbenem, kulturnem, prometno-okoljskem področju in strokovni javnosti,« je poudarila Andreja R. Megušar, organizatorka in programska vodja projekta.

So podjetja sploh lahko družbeno neodgovorna?

Na plenarnem delu bodo odprli teme: Lokalna skupnost – odgovorni pristop k družbeni odgovornosti, Družbena odgovornost podjetij in vizija razvoja Evropske unije, Ustvarjalnost znanja – vzajemna družbena odgovornost podjetij in regij za trajnostni razvoj ter Družbena odgovornost – alternativa: Pot iz sedanjih kriz namesto propada človeštva – na lokalni ravni. Na to temo bosta govorila ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega sveta Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), in Anita Hrast, direktorica IRDO.

Drugi del bodo zapolnile teme: So podjetja sploh lahko družbeno neodgovorna?, o čemer bo govorila Sonja Šmuc iz Združenja Manager, Anita Hrast bo predstavila nagrado horus, ki so jo letos prvič podelili podjetjem za družbeno odgovorno ravnanje, Milan Hafner, predsednik območne enote Obrtne zbornice Škofja Loka, bo govoril o vpetosti zbornice v lokalno okolje in njeni družbeni odgovornosti, udeleženci pa bodo spoznali dobre prakse iz pobratenih mest. V četrtek si bodo udeleženci ogledali Mednarodni obrtni sejem v Celju, v petek pa podjetja, ki so integrirala družbeno odgovornost v poslovanje.

Nujna za dolgoročni uspeh

Družbena odgovornost podjetij je bila tudi rdeča nit izbora Zlata nit 2008, zelo jo poudarjamo v izboru Gazela. »Družbena odgovornost je za dolgoročni uspeh gazele enako pomembna kot odgovornost do svojih zaposlenih,« je v enem od intervjujev dejal Matjaž Čadež, predsednik uprave Halcoma in predsednik sveta gazela.

»Občine imajo še premalo zanimanja za razvoj družbene odgovornosti in zato jih nameravamo povabiti na izobraževanje,« je pojasnila Anita Hrast, direktorica IRDO. Na inštitutu že imajo pripravljen izobraževalni program. Je pa Hrastova ob tem poudarila, da naj bi »vsaka občina v osnovi ravnala čim bolj družbeno odgovorno, vendar tudi tukaj pogosto prevladujejo nekateri politični in kapitalski interesi, ki onemogočajo uravnotežen razvoj. Prebivalci lokalnega okolja bi morali bolj pritiskati, potem bi se občine morda bolj zavedale pomena družbene odgovornosti«.

Uravnotežen trajnostni razvoj, ne le dobiček

V sklopu konference bodo svoje dobre prakse prikazala podjetja. In kaj pravijo o svojem družbeno odgovornem ravnanju podjetja, ki so prejela priznanje horus? Rajko Dolinšek iz agencije Informa Echo: »Usmerjeni smo v spodbujanje učinkovite rabe energije, ki temelji na povezovanju potreb in zanimanj posameznikov, družbe in podjetij. S tem, kar delamo, spodbujamo podjetja, naj iščejo tržne priložnosti skozi družbeno koristnost. Posameznike pa spodbujamo k učinkovitem ravnanju z energijo, ki jim omogoča prihranek. Slovenski prostor je vse bolj odprt za drugačne modele razmišljanja in poslovanja, ki niso usmerjeni le v dobiček, ampak obenem omogočajo uravnotežen trajnostni razvoj.«

Uravnoteženost interesov pri zagotavljanju celovitih rešitev je osnovna paradigma v trebanjskem Trimu. »Skozi jasno zapisane vrednote, kot so odgovornost, partnerstvo, skrb za okolje, zaupanje, zagotavljamo zadovoljstvo do vseh v proces vključenih udeležencev in visoko stopnjo odgovornosti do bližnjega in širšega okolja,« je dejal Danijel Zupančič, namestnik glavne direktorice za tehnično področje v Trimu. Med srednje velikimi podjetji je nagrado prejela notranjsko-primorska gazela ATech elektronika. Njen direktor Davor Jakulin pravi, da je »družbeno odgovorno poslovanje v ATechu uveljavljeno praktično že od ustanovitve podjetja pred skoraj 20 leti. Strateška usmeritev EU je biti prvi v svetu na področju obvladovanja tehnologij zmanjševanja toplogrednih plinov. ATechove inovativne ideje za inteligentne izdelke souresničujejo to usmeritev.

Od sponzorstva do prostovoljnega dela

Podjetja lahko svojo družbeno odgovornost do lokalnega okolja živijo na več načinov, je pa jasno, da družbeno neodgovorno ne morejo živeti. Organizacije iz lokalnega okolja, kjer podjetje deluje, lahko finančno podpira z donacijami in sponzorstvi; nepridobitnim, nevladnim organizacijam in civilni družbi pomaga z mentorstvom, svetovanjem in usposabljanjem; predstavniki podjetja lahko nekaj ur prostovoljno opravijo v nepridobitnih organizacijah (Microsoftovi zaposleni so konec junija v enem od ljubljanskih centrov za brezdomce prepleskali prostore in jim uredili oblačila); vzpostavljajo tematska partnerstva ali izvajajo marketing z razlogom. To je marketinška dejavnost, s katero podjetja vlagajo v nevladne in humanitarne organizacije, z njimi partnersko izvajajo projekte in krepijo svoj ugled v javnosti.

In kakšne koristi naj bi imelo podjetje, ki implementira družbeno odgovorno ravnanje v svoje poslovanje? Ddr. Mulej in Hrast pravita, da si podjetja tako izgradijo večji ugled, okrepijo se dobri odnosi z lokalno skupnostjo in ustvarjalci lokalne ter nacionalne politike, poveča se učinkovitost zaposlenih pri delu, izboljša se motivacija zaposlenih za delo, med drugim urijo veščine ekipnega dela, pridobivajo nova znanja in veščine, podjetje postane še bolj privlačno za nove kadre.

Dobiček je nujen

»Družbena odgovornost še ni odkrila zakona alkimije, zato še vedno velja, da podjetja, ki ne ustvarjajo dobička, ne morejo biti družbeno odgovorna. Celo več: so družbeno neodgovorna, saj s svojim slabim delovanjem obremenjujejo družbo, najbrž pa tudi okolje. Poslanstvo podjetja je, da dela tako dobro, da je dobičkonosno. Kakšna je delitev tega dobička, pa določa stopnjo družbene odgovornosti določenega podjetja, v katerem so – po zdaj prevladujočem modelu – še vedno na prvem mestu zaposleni in lastniki. Tik za petami pa so jim ostali udeleženci, skupaj s planetom Zemlja,« je poudarila Sonja Šmuc iz Združenja Manager.

Konferenca bo potekala v sklopu uspešne prijave na razpis v programu Evropa za državljane 2007–2013, dejavnost Tematsko mreženje partnerskih mest. Na njem je Škofja Loka kandidirala s projektom Majhna evropska mesta – živa, kreativna in inovativna mesta za življenje in delo. V projekt so zajeta partnerska mesta: Freising, Maasmechelen, Tabor, Carlow, Varaždin in Medicina.