Kot so danes sporočili s finančnega ministrstva, se po včerajšnjem znižanju bonitetne ocene Republike Slovenije, ki jo je objavila agencija Moody's, »izvedba izdaje USD obveznice Republike Slovenije nadaljuje in ni prekinjena«.
Glede na omejitve komuniciranja z javnostjo, ki jih za takšno vrsto transakcije določajo ameriški predpisi, ministrstvo za finance do nadaljnjega ne more posredovati dodatnih pojasnil, so še sporočili.
Grahek: Znižanje ocene v tem trenutku prvovrsten škandal
Andraž Grahek ocenjuje, da so investitorji ponoreli. Prepričan je, da se bo v prihodnjih dneh iskalo krivca za nastali položaj. Ob tem se boji, da se ustvarja vtis, da je šlo za manipulacijo Slovenije. »Veliko ljudi se je spraševalo, zakaj Slovenija prihaja na trg tako zgodaj, brez popolnega reformnega programa in brez seznama podjetij, ki naj bi šla v privatizacijo. Morda smo zdaj dobili razlog,« razmišlja.
Kot je dejal, se je danes pogovarjal z mnogimi, ki menijo, da Slovenija ni bila povsem iskrena, ko je šla s to obveznico na trg, in da obstaja vtis, da so na ministrstvu za finance vedeli za možnost reza bonitete, da so se bali, da bodo izgubili dostop do ameriškega trga in da so zato šli predhodno na trg.
»To bo treba razčistiti. Bi se pa zelo čudil, da bi šel Moody's v tako drastično znižanje ratinga, ne da bi s kom navezal stik v Sloveniji, preden bi preveril informacije o procesih, ki tečejo,« pravi analitik.
»Teh stvari se ne počne kar mimogrede«
To znižanje je po Grahkovih besedah prelomno, saj gre za znižanje na špekulativno oceno. »In takih stvari se ne počne kar tako mimogrede. Glede na vse, kar vem o dodeljevanju ocen, ne verjamem, da bi to prišlo kot strela z neba in da popolnoma nihče ni o tem nič vedel,« je dejal.
Nekateri poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, medtem poudarjajo, da gre za načrtno in usklajeno miniranje izdaje slovenske dolarske obveznice in za velik prelom z običajno prakso objavljanja ocen, ko se države pred tem obvesti o nameri po spremembi ocene in razlogih za tak korak.
Če se bo izkazalo, da je Moody's ravnal povsem samostojno pri znižanju ocene, Grahek pravi, da bo vesel, saj bo Slovenija lahko tožila agencijo in iztožila veliko odškodnino, ker so ji naredili škodo. A sam je prepričan, da bo težko prepričati kogar koli, še posebej mednarodno javnost, »da je zlobni Moody's znižal boniteto nalašč, ravno v trenutku, ko izdajamo najbolj kritično izdajo obveznic«.
»Bojim se, da je kredibilnost Slovenije doživela zelo močan udarec. In zelo težko si bomo nazaj priborili dostop do ameriškega kapitalskega trga, do še edinega, ki nam je bilo odprto za financiranje,« meni Grahek. Ob tem dodaja, da bo gotovo v naslednjih dneh šlo za iskanje krivde na obeh straneh, tako na strani bonitetne hiše kot na strani ministrstva za finance. »V očeh investitorjev je ministrstvo za finance danes zagotovo poraženec, in to velik,« dodaja.
Slovenija si bo težko pridobila kredibilnost
»Ponavadi, ko se takšne stvari zgodijo, padajo glave,« pravi Grahek in ob tem opozarja tudi na dogajanje na investicijskih bankah. Izdajo so namreč vodile vodilne investicijske banke na svetu, JP Morgan, Deutsche Bank in BNP Paribas. »Če bi oni to vedeli, sploh ne bi šli v to izdajo,« meni.
Opozarja pa še, da bi bila izdaja obveznice, če bi se zgodila, po rekordni obrestni meri. Pojasnjuje namreč, da je bila cena zastavljena višje kot ob zadnji izdaji ministra za finance Janeza Šušteršiča lani jeseni. »Slovenija bi se zelo drago zadolžila in drago plačala ceno, da bi si pridobila čas. Tega je namreč malo,« pravi Grahek.
Na vprašanje, kako si bo Slovenija povrnila kredibilnost, pa pravi, da težko. »Morda bi to lahko bili prenosi na slabo banko, o katerih se govori, da bi bili že junija, čeprav težko verjamem, da se bo to lahko tako hitro zgodilo,« je sklenil.
Erker: 6,125-odstona obrestna mera je previsoka
Finančni analitik Igor Erker pa je včeraj za Odmeve dejal, da je 6,125-odstotna obrestna mera, kolikor se je v prekinjeni izdaji zahtevalo, previsoka. Pri tem je izpostavil Italijo, ki ima podobne težave, a so zahtevani donosi nižji, saj so začeli reševati nekatere težave. Poudaril pa je tudi, da 6,1-odstotni zahtevani donos za vlagatelje najverjetneje ne bo več dovolj, a drastičnega dviga proti sedmim odstotkom ne pričakuje.
Bogovič za preložitev izdaje dolarske obveznice
Predsednik SLS Franc Bogovič vladi predlaga preložitev izdaje dolarske obveznice vsaj do prvih odzivov na nacionalni reformni program in program stabilnosti 2013. Dokumenta bo vlada po napovedih potrdila 9. maja.
Znižanje bonitetne ocene, medtem ko je minister za finance Uroš Čufer poskušal izdati novo slovensko obveznico, je za Slovensko ljudsko stranko "zelo zaskrbljujoče", navaja Bogovič. Predsednici vlade Alenki Bratušek in ministru za finance predlaga začasno prekinitev izdaje dolarske obveznice, vlada pa naj se zaveže, da bo do 9. maja pripravila "močan in zelo konkreten program ukrepov za stabilizacijo javnih financ, ki ga bo posredovala Evropski komisiji", so sporočili iz SLS.
Po Bogovičevem mnenju je "zelo nenavadno, da želi ministrstvo za finance nadaljevati izvedbo izdaje dolarske obveznice, medtem ko je zaupanje investitorjev po torkovem dogodku močno prizadeto, kredibilnost države pa je močno okrnjena".
Janša sprašuje, zakaj je dala vlada obveznice na trg pred odpravo sistemskih tveganj
Predsednik SDS in nekdanji premier Janez Janša je danes na družbenem omrežju Twitter zastavil vprašanje, zakaj je vlada dala obveznice na trg pred glasovanjem o spremembah ustave in odpravo sistemskih tveganj.
Janša se na Twitterju tudi sprašuje, ali bi odprava sistemskega tveganja v obliki referendumskih blokad proračunskih zakonov in prevelikega primanjkljaja "pocenila zadolževanje ali pač ne". Sprašuje se še, "ali je bil tak nedvomno škodljiv vrstni red le iskanje izgovora za zavrnitev zlatega fiskalnega pravila za 2015, če bi (bo) zadolžitev uspela".
Cena tokratne zadolžitve je bila že pred oceno bonitetne agencije Moody's kljub izvedenim referendumom višja kot lani, navaja Janša. "Edini vzrok za ta strošek je torej virantovanje," meni.
"Od tokratne morebitne slovenske zadolžitve bodo posojilodajalci v 10 letih ob teh visokih obrestih potegnili od nas kakih 800 milijonov evrov," opozarja. Sicer pa se je ob 1. maju po njegovih navedbah "dobro spomniti, da ima mednarodni finančni kapital najraje nespametne levičarske vlade, ki se drago zadolžujejo". "Ustavljati jih začne šele takrat, ko grozi bankrot oziroma nevarnost, da določena država izposojenega denarja ne bo mogla vrniti," je na Twitterju še zapisal Janša.
