Skoraj natanko tri leta po vstopu mednarodne finančne korporacije IFC v lastništvo Gorenja je velenjska skupina pod vodstvom Franja Bobinca včeraj, po več kot letu dni dogovarjanj, sklenila tudi strateško partnerstvo z japonskim Panasonicom. Dogovor bo največji slovenski industrijski družbi poleg desetih milijonov evrov svežega kapitala prinesel tudi dodatne posle, odprl možnosti za agresivnejši prodor na azijske trge, z japonsko multinacionalko pa bo Gorenje dobilo tudi močnega partnerja pri razvoju novih izdelkov.
»Za Gorenje je to zgodovinski mejnik, strateško partnerstvo pa bo obema družbama prineslo velike konkurenčne prednosti,« je včeraj povedal Bobinac, ki zaradi straškega partnerstva do leta 2018 pričakuje dodatnih 80 milijonov evrov prihodkov in 20 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Visokoleteče načrte imajo tudi v Panasonicu. »Do leta 2018 želimo našo prodajo gospodinjskih aparatov v Evropi povečati za 1,7-krat, na 820 milijonov evrov, za to rast pa bo ključno tudi sodelovanje z Gorenjem,« je včeraj povedal podpredsednik upravnega odbora Panasonica Ichiro Kikuchi.
Prvi hladilniki blagovne znamke Panasonic, namenjeni evropskemu trgu, bodo iz Velenja odšli že ta mesec. V kratkem naj bi začeli družbi razvijati nove kuhalne aparate, nova generacija pralnih strojev, ki bo plod skupnega sodelovanja Gorenja in Panasonica, pa bo na trg prišla že v začetku leta 2015. Panasonic ima v Evropi le eno proizvodno lokacijo, s strateškim partnerstvom z Gorenjem pa je posledično dobil dostop do še treh dodatnih proizvodnih lokacij v Velenju, na Češkem ter v Srbiji. Strateško partnerstvo predvideva, da bi Panasonic v Evropi uporabljal prodajno mrežo in tudi proizvodne lokacije Gorenja, velenjska družba pa bi se pri prodaji na azijskih trgih lahko naslonila na prodajno mrežo japonske skupine. »Za izgradnjo takšne prodajne mreže, kot jo ima v Evropi Gorenje, so potrebna leta, zaradi česar je odločitev Panasonica gotovo smiselna. Poleg tega pa je bila za strateškega partnerja ugodna tudi cena, po kateri je vstopil v Gorenje. Na drugi strani je Gorenje v svetovnem merilu še vedno majhna družba in je tako obremenjena z visokimi stroški za raziskave in razvoj, ki si jih bo sedaj lahko delila s Panasonicom,« ocenjuje izvršni direktor Alte Skupina Simon Mastnak.
Vstop japonske korporacije morajo sedaj podpreti še delničarji Gorenja, ki bodo o dokapitalizaciji odločali na skupščini 23. avgusta. Po vplačilu dokapitalizacijskih delnic bo Panasonic postal okoli 13-odstotni lastnik Gorenja in se bo za pet let zavezal, da svojega deleža brez soglasja uprave in nadzornega sveta ne bo povečeval. »Pri dokapitalizaciji bodo imeli po enakih pogojih kot Panasonic možnost sodelovati tudi vsi obstoječi delničarji,« je še povedal Bobinac. Skupno naj bi v Gorenju izvedli okoli 40-milijonsko dokapitalizacijo po ceni 4,31 evra za delnico. K sodelovanju pri dokapitalizaciji bodo v Gorenju povabili nekatere finančne vlagatelje, v družbi pa načrtujejo tudi sekundarno kotacijo na varšavski borzi.
»V Sloveniji se premalo zavedate, kako pomembno je Gorenje za vaše gospodarstvo. IFC bo dokapitalizacijo podprl, ali bomo pri njej sodelovali, pa še ne moremo napovedati,« je včeraj povedal Guy Ellena, direktor IFC za proizvodnjo, kmetijstvo in storitve za Evropo, Bližnji vzhod in severno Afriko. »Dokapitalizacija in strateško partnerstvo sta zagotovo dobra novica za Gorenje in pozitiven signal za slovenski trg kapitala,« ocenjuje član uprave Ilirike Matjaž Bernik. »Vlagatelji so še vedno pripravljeni investirati v podjetja z jasno vizijo in dobrimi načrti, vendar pa je na trgu zaradi makroekonomskih težav države še vedno prisotno veliko nezaupanja med investitorji,« še opaža Bernik.
Pretežni del sredstev, ki jih bo Gorenje dobilo z dokapitalizacijo, bodo v velenjski skupini uporabili predvsem za razdolžitev, kar bo prek nižjih stroškov za plačilo obresti pozitivno vplivalo tudi na dobiček. Zaradi dokapitalizacije, pozitivnih učinkov zaradi selitve proizvodnje ter prodaje poslovno nepotrebnega premoženja se bo po naših izračunih razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA znižalo na okoli 3,5, po letu 2014 pa naj bi neto dolg le še za trikrat presegal EBITDA.
