Kot je v uvodnem govoru ob predstavitvi rezultatov ankete povedala Bratuškova, samo 17 držav od 175 neodvisnih vodijo ženske. Obenem je poudarila, da si ne želi, da jo kot prvo predsednico vlade obravnavajo drugače kot njene moške predhodnike.

Za skupno dobro je treba stopiti skupaj

Pojasnila je, da je treba za skupno dobro stopiti skupaj, »tako moški kot ženske, tako mladi kot starejši, tako takšni kot drugačni«. Bratuškova si ne želi družbe, kjer bi vsi razmišljali enako, želi si družbo, kjer bodo različna mnenja krepila ustvarjalnost, »vsi skupaj pa bomo delali tisto kar je naše poslanstvo, da delamo v dobro vseh državljank in državljanov«.

Zaupanje ljudi v državo, bo vlada poskušala naredili z nadaljevanjem dela na ključnih projektih, ne bo pa se ozirala nazaj in kritizirala tistega, kar je bilo narobe, je še dodala predsednica vlade. Kot prvo in ključno prioriteto je izpostavila sanacijo bančnega sistema pa tudi nadaljevanje konsolidacije javnih financ, zagon gospodarstva in krepitev boja zoper kriminal, še posebej korupcijo.

Bratuškova se zanaša na svojo strokovno ekipo

»Prišli smo v izjemo težko obdobje, v tem trenutku je v ospredju kriza na Cipru, ki je z nepotrebnih strašenjem oplazila tudi Slovenijo. Prepričana sem, da Slovenija absolutno lahko svoje težave reši sama, da ima Slovenija stabilen bančni sistem in da so vloge v naših bankah absolutno varne. Konec koncev za to jamči tudi država,« je poudarila.

Bratuškova se zanaša na svojo strokovno ekipo, posebej pa je izpostavila dejstvo, da vlada še nikoli ni bila tako mlada, kot je sedaj. Meni, da je tudi to lahko delček dodatnega optimizma. Med drugim si za Slovenijo želi, da se bo še več žensk opogumilo in v prihodnosti prevzemalo več vodstvenih vlog in nalog. »To pa bo dobro ne samo zanje, temveč tudi za moške,« je dejala.

Ženske težje postanejo članice uprave

V raziskavi Ženske na vrhu, ki jo je sicer opravil Deloittov SheXo klub, je sicer sodelovalo 107 vodilnih pri nas, od tega 66 odstotkov žensk. Kar 78 odstotkov vprašanih je menilo, da ženske težje postanejo članice uprave kot moški, hkrati pa se je 83 odstotkov anketiranih strinjalo, da bi moralo biti v upravi podjetij več žensk.

Med članstvom uprav največjih evropskih podjetij je sicer 14 odstotkov žensk, od katerih pa jih ima samo tri odstotke predsednico uprave. V Slovenji je v 19 največjih družbah, ki kotirajo na borzi, 11 odstotkov predsednic uprav, 15 odstotkov pa je članic uprav.

Vodja projekta in direktorica Deloitta Barbara Žibret Kralj je ob tem pojasnila, da podjetja, ki imajo mešane uprave, dosegajo boljše rezultate. Raziskava je namreč pokazala, da so ženske boljše sogovornice, bolj dosledne, bolj angažirane in sposobnejše pri opravljanju več nalog hkrati, medtem ko so moški bolj samozavestni pri sprejemanju odločitev.

Ženske učinkovitejše pri upravljanju s človeškimi viri

Večina anketiranih je menila tudi, da med moškimi in ženskami ni razlik pri soočanju s poslovnimi izzivi, pri strateškem usmerjanju podjetja in pri uveljavljanju družbe na konkurenčnem trgu. Ženske so po njihovem mnenju učinkovitejše pri upravljanju s človeškimi viri, pri osebnem razvoju in osvajanju novih veščin pa tudi pri sprejemanju odločitev pod pritiskom.

V razpravi, ki je sledila predstavitvi rezultatov ankete, je direktor Združenja bank Slovenije France Arhar dejal, da se v svojih upravah z ženskami veliko ni srečeval, je pa v zadnjih letih stremel k temu, da se uprave popestrijo z žensko udeležbo. Kot je pojasnil, so v upravah vedno dobrodošli različni pogledi, različne karakteristike, saj je tak je tudi svet.

V mešanih kolektivih vlada drugačna klima

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je izpostavila, da zagovarja mešane kolektive. »Pri takšnih vladajo drugačna klima in drugačni pogovori, navsezadnje lahko do trenj pride tudi med ženskami,« je pojasnila.

Biljano Weber iz Microsofta Slovenije sicer veseli, da se je položaj žensk v poslovnem svetu izboljšal, vendar to še ne pomeni, da moramo biti zadovoljni. Tudi poslovna trenerka Marta Kos Marko je dodala, da z 11 odstotki žensk v upravah še ne moremo biti zadovoljni, saj je na svetu približno polovico žensk.

Sociologinja Manca Jogan je dejala, da je bila pred 200 leti misel na žensko na visokem položaju utopična, današnje obdobje pa je označila kot prehodno.

Da so ženske v upravah dobrodošle in da sama nimata nikakršnih težav pri sodelovanju z njimi, sta se strinjala še Borut Jamnik iz Modre zavarovalnice in Blaž Košorok iz Holdinga Slovenske elektrarne.