Kot je razložila agencija sama, naj bi se civilna tožba osredotočila na visoke ocene za nekatere hipotekarno zavarovane vrednostne papirje, ki jih je leta 2007 podala S & P. Vrednost slednjih je nedolgo za tem povsem padla. Bonitetna hiša še dodaja, da je tožba povsem brez stvarnih dokazov ali zakonske podlage.

Gre za prvo tožbo te vrste, ki se osredotoča na napačno ocenjene vrednosti, ki so bile nato povezane s finančno krizo. Kot poročajo ameriški mediji, naj bi se tožbi pridružilo več držav ZDA.

Potem, ko je bila najavljena tožba, so cene delnic lastnika S & P, medijske skupine McGraw Hill, na Wall Streetu padle kar za 14 odstotkov.

Tako tožena bonitetna hiša kot še nekatere druge agencije so bile zadnje čase tarča investitorjev, politikov in regulatorjev, ker so svojo najvišjo oceno AAA podelili na tisoče s hipotekami zavarovanim vrednostnim papirjem, katerih vrednosti so se sesule.

Take agencije so plačane s strani izdajalcev obveznic in drugih agencij na trgu vrednostnih papirjev, da jim izračunajo bonitetne ocene, kar bi lahko predstavljalo konflikt interesov. Ocene, ki jih ta podjetja dobijo, lahko vplivajo na njihovo kreditno sposobnost, vrednost in tudi zanimivost za investitorje.

V primeru drugorazrednega hipotekarnega mehurčka, naj bi agencije, vključno z S & P, določile tveganje pri kompleksnih finančnih transakcijah, ki so v »pakete« združevale tisoče posojil individualnim kupcev. Oceniti bi morali tveganje, da določeno posojilo ne bo nikoli poplačano.

Glede na to, da so se v ocenah večkrat zmotili, jih čaka tožba.

Evropa bo začela letos uveljavljati strožja pravila za bonitetne hiše. Po sklepih evropskega parlamenta bonitetne hiše ne bodo več mogle objavljati bonitetnih ocen držav, slednje bodo lahko storile le še trikrat na leto pa še to le v času, ko so evropske borze zaprte. Objaviti bodo morale merila za svoje ocene, lažja pa bo tudi pot do odškodninske tožbe, če bi se naložbeniki za to odločili.