»Sedanja vlada in še posebej državni sekretar v kabinetu premierke Gašpar Gašpar Mišič so temu naklonjeni in naredili bodo vse, kar je v njihovih močeh, da bi zamisel o obuditvi Primorja uresničili,« je dejal Poljšak.
Za stečaj Primorja in velik porast brezposelnosti v občini je Poljšak okrivil nekdanjo vlado. »Očitno je bil Janez Janša tedaj in že prej odločen sesuti Primorje, podobno kot še marsikatera druga podjetja. Načelo 'država naj se umakne iz podjetij' je le maska za posledico, da ta podjetja kupi ali nadomesti tuj kapital ali tuja podjetja. Če bi v primeru grožnje stečaja Primorja imeli opravka s sedanjo vladno skupino, sem prepričan, da bi tu prisotna minister za gospodarstvo in državni sekretar vlade za gospodarstvo poskrbela, da bi Primorje nekako preživelo. Banke so čakale signal politike in politika je dala signal za likvidacijo,« je v slavnostnem nagovoru na seji ob občinskem prazniku poudaril Poljšak.
Ustanovitev takšnega podjetja je utemeljena tudi z že obstoječimi investicijami
Za ohranitev Primorja si poleg vodstva Občine Ajdovščina prizadevajo tudi nekateri še delujoči deli in hčerinska podjetja Primorja ter podjetja, ki so sodelovala z nekdanjim gradbenim velikanom. V teh podjetjih so sedaj (pre)zaposleni strokovnjaki Primorja, ki so glavni nosilci znanja in brez katerih reference niso uporabne.
Prav zato so pripravili že nekaj sestankov na temo oživitve Primorja, zadnjega v četrtek popoldan pri državnem sekretarju Mišiču, v Ljubljani. Poleg župana in njegovega svetovalca so se ga udeležili še stečajni upravitelj Primorja Rudolf Hramec z ekipo, predstavniki ministrstva za pravosodje, predstavniki upniškega odbora Primorja iz NLB ter predstavnika SID banke.
Ustanovitev takšnega podjetja je utemeljena tudi z že obstoječimi investicijami - v Sloveniji se v bližnji prihodnosti načrtuje za preko 500 milijonov evrov investicij, pretežno z evropskimi sredstvi, ter z nastopi na dosedanjih trgih Primorja, je še povedal Poljšak.
Za oživitev Primorja si prizadevajo tudi sindikalisti
»V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) pozdravljamo namero Vlade RS, da poskusi ponovno združiti gradbene potenciale, ki so jih ustvarili delavci Primorja na zahtevnih projektih, tako v Sloveniji kot v tujini. V našem sindikatu in hišnem sindikatu Primorje OSO-KS 90 smo že pred stečajem opozarjali Vlado RS na veliko nevarnost propada omenjene družbe in s tem na izgubo velikega potenciala, ki lahko v trenutku stečaja izgine. Žal smo bili kratko odslovljeni, češ da država ne misli reševati tajkunov,« je v pozivu sedanji vladi in podpori ajdovski občini zapisal predsednik KS 90 Peter Majcen.
V GZS ocenjujejo, da bi bilo smotrno, pa čeprav iz črepinj, pobrati tisto, kar je ostalo, a ob pogoju, da je še uporabno
»To bi bil odraz realnega spoznanja, da smo s pasivnim iskanjem rešitev za izhod iz krize naše potenciale omejili do skrajnosti in da velja zgrabiti vsako iz skromnega nabora še preostalih priložnosti, ki kaj štejejo,« pravijo.
Za razrešitev problemov slovenskega gradbeništva bo ustanoviti podjetje tipa Primorje mnogo premalo, še manj oživiti to, kar že predolgo ne živi več, opozarjajo v zbornici in dodajajo, da novega Primorja ne potrebujemo, da bi ponovili zgodbo zloma slovenskega gradbeništva, z vsemi njenimi stranpotmi in negativnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami.
»Če bi ustanovitev novega gradbenega podjetja pomenila le nov centraliziran kanal za usmerjanje javnih sredstev v okolja, za katerimi stojijo le interesi posameznih vplivnih političnih skupin, ki z gradbeništvom nimajo nič skupnega, potem ga ne potrebujemo,« so odločni v zbornici. To bi po njihovem mnenju pomenilo le nedopustno ponavljanje poznanih, tudi kriminalnih zgodb.
Od osamosvojitve zgrešena deregulacija gradbeništva
»Z novim Primorjem ne bo mogoče popraviti napak zgrešenega slovenskega državnega modela, ki je z izrazito deregulacije panoge gradbeništva od osamosvojitve naprej ob izjemno nizki pravni varnosti poslovanja podjetij v njej dopustil njeno sesutje. Niti tega ne, da ga je kot nekompetenten in nesoliden naročnik država še dodatno pogubljala in da to še vedno počenja,« pišejo v zbornici.
Kot navajajo, je posledično slovensko gradbeništvo padlo tako globoko, da se na najbolj zahtevne domače gradbene projekte slovenska izvajalska gradbena podjetja samostojno ne morejo več prijavljati. Mnoga so prisiljena k sodelovanju vabiti tuja podjetji z referencami, kapitalom, bankami. Nenazadnje s tujimi podizvajalci in dobavitelji, ne v korist slovenskih delovnih mest.
Novo Primorje bi po prepričanju zbornice kazalo ustvariti v poslovnem okolju za trajnostno gradbeništvo, kot ga poznajo v urejenih državah - od regulacije, ki zagotavlja ustrezno kakovost v vseh fazah od priprave projektov, poštenih javnih razpisov, izbire izvajalcev, transparentne vsebine podpisanih gradbenih pogodb, do urejenega financiranja, izvedbe in sodelovanja podjetij v izvedbenih verigah.
Avstrijci vedo, da gradbena delovna mesta niso samo za neizobražene
V zbornici še poudarjajo, da bo nenazadnje tudi zaposlenim v gradbeni panogi treba zagotoviti privlačnejša delovna mesta in večjo socialno varnost, da bodo v gradbene poklice vstopali tudi mladi.
V Sloveniji se jim tudi v primerjavi z znatno bogatejšo Avstrijo izjemno izogibajo. »Sosedje so že zdavnaj spoznali, da gradbena delovna mesta niso namenjena le neizobraženim delavcem iz revnih držav EU,« še navajajo v zbornici gradbeništva.
Da si želi vlada obuditi vsaj del Primorja, je pred dnevi razkril državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič.
