Jedrski elektrarni Krško (JEK) ukrepov za preprečevanje težkih nesreč, ki jih je po nesreči v Fukušimi pred dvema letoma z odločbo zahtevala državna uprava za jedrsko varnost, ne bo uspelo izpeljati do postavljenega roka, to je do leta 2016.
Za to je kriv padec razpisa za izvedbo projekta nadgradnje varnostnih rešitev v elektrarni. Tega so v Krškem pred dnevi razveljavili, potem ko je nanj prispela le ena ponudba. Po naših informacijah jo je poslal ameriški Westinghouse, ki je bil dela pripravljen izpeljati za okoli 400 milijonov evrov. To naj bi bilo kar dvakrat več od zneska, ki so ga za plačilo teh stroškov predvideli v JEK. Predpisanih ukrepov iz programa nadgradnje varnosti, ki temeljijo na izkušnjah iz nesreče v Fukušimi, zato v Krškem ne bodo izpeljali med remontom leta 2016, ampak v najboljšem primeru šele dve leti pozneje.
V Jedrski elektrarni Krško, ki jo vodi Stane Rožman, so nam dejali, da so razpis razveljavili, dodatnih pojasnil pa niso želeli dajati. Vendar smo izvedeli, da naj bi imeli z razpisom, s katerim so iskali izvajalca, ki bo zgradil tudi prostore za osebje elektrarne v primeru hujše nesreče, že pred razveljavitvijo nemalo težav. V upravi za jedrsko varnost so nam tako potrdili, da je jedrska elektrarna z objavo razpisa zamujala osem mesecev. Poleg obsežnosti projekta, zahtevnosti projektne dokumentacije in dolgih dobavnih rokov nekaterih komponent tudi zaradi vsebine razpisa. JEK je namreč od konca lanskega leta zavezanec po zakonodaji o javnem naročanju. Prav zaradi tega je morala v nasprotju z dosedanjo prakso z razpisom poiskati izvajalca, ki ji bo ponudil fiksno ceno za vse obdobje prihodnjih treh do petih let, kolikor naj bi trajala dela.
To je v povezavi s specifičnim trgom jedrske tehnologije, ki ga obvladujejo štirje veliki svetovni igralci, očitno povozilo pričakovanja JEK, da se bo na razpis prijavilo vsaj sedem ponudnikov. Prazen prostor je tako izkoristil Westinghouse, ki v Sloveniji že več let lobira za gradnjo drugega bloka krške jedrske elektrarne. Na razpis se je prijavil s ponudbo, ki je presegala celo vsoto vseh prihodkov JEK v zadnjih dveh letih. Hkrati naj bi dogajanje povzročilo manjša trenja tudi med obema lastnikoma JEK: Hrvatsko elektroprivredo (HEP) in slovensko Gen Energijo. Direktor slednje Martin Novšak te informacije ni želel komentirati, za pojasnila pa nas je napotil na prvega nadzornika nuklearke Tomislava Šerića, sicer tudi predsednika uprave HEP. Ta nam na več naših vprašanj ni odgovoril. Direktor uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar je pojasnil, da je JEK že zaprosila za odobritev podaljšanja roka iz odločbe. »Trenutno poteka upravni postopek, zato podrobnejših informacij ne morem dati. Za primerjavo pa lahko povem, da so roki podobnih projektov nadgradnje varnosti v drugih evropskih državah določeni do konca leta 2020 ali celo pozneje,« je dejal Stritar. Za zdaj je precej bolj pereče vprašanje, koliko bodo ti ukrepi stali jedrsko elektrarno in ali jih sploh lahko sama financira. Težko je namreč verjeti, da bi Westinghouse, ki ga ameriške diplomatske depeše iz leta 2009 omenjajo tudi kot temo pogovora med nekdanjim predsednikom vlade Borutom Pahorjem in takratnim vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Sloveniji Bradleyjem Frednom, vsaj ob aktualnih pogojih močno spustil ceno. Jedrska elektrarna na ravni pravne osebe posluje brez dobička. Ustvari okoli 190 milijonov evrov prihodkov na leto, na zadnji dan lanskega leta pa je imela le za slabih 20 milijonov evrov obveznosti do bank. V letu brez remonta lahko proizvede okoli 5900 gigavatnih ur električne energije, pri čemer jo v skladu z meddržavno pogodbo polovico pošlje na slovenski trg.