Zaostrene razmere na trgu dela, ki se vsaj še leto in pol ne bodo izboljšale, ter posledično nižji razpoložljivi dohodek prebivalstva, ki ga za nameček načenjajo še vladni varčevalni ukrepi, rišejo na obzorju morebitne težave pri poslovanju bank. Med Slovenci, ki so vselej veljali za izredno disciplinirane pri odplačevanju posojil, je vse več takšnih, ki tega ne zmorejo več. Obseg slabih terjatev do prebivalstva je v le dveh letih narasel za skoraj četrtino na 3,8 odstotka, kar je ob koncu minulega leta pomenilo približno 344 milijonov evrov posojil z zamudami v odplačevanju, daljšimi od 90 dni. Banke so sočasno oslabele že za okoli 300 milijonov evrov slabih posojil prebivalstvu.
Čeprav banke (še) niso resno ogrožene zaradi slabšanja razmer v poslovanju s prebivalstvom, pa so negativni trendi razlog za skrb Banke Slovenije, ki naj bi po neuradnih informacijah že poostrila nadzor nad poslovanjem bank s fizičnimi osebami. V Banki Slovenije sicer pojasnjujejo, da poteka nadzor nad poslovanjem bank s fizičnimi osebami v okviru njihovega rednega bonitetnega nadzora.
»Zadnja leta se kaže vse večja nezmožnost prebivalstva, da bi poravnalo svoje dolgove, vendar ne moremo reči, da to povzroča večje težave pri poslovanju,« so pojasnili v banki Raiffeisen, v kateri je obseg neplačnikov v primerjavi z letom 2008 porasel za okoli 80 odstotkov. A hkrati v banki niso zaskrbljeni, saj zajema to v okviru slabih terjatev skupno le okoli šest odstotkov. V banki pojasnjujejo, da je povečevanje zamud tesno povezano z razmerami na trgu dela, iz česar sklepajo, da je »brezposelnost glavni generator nezmožnosti odplačevanja dolgov Slovencev«.
Da je posojilojemalcev, ki jim odplačevanje kredita povzroča vse več težav, v zadnjih dveh, treh letih precej več kot pred tem, priznavajo tudi v SKB, rast plačilne nediscipline med prebivalci pa opažajo tudi v NLB, Abanki Vipi, banki Unicredit Slovenija in Hypo Alpe Adria bank. »Na žalost ugotavljamo, da nastajajo tudi razne goljufije, saj so bila ugotovljena kazniva dejanja, kot so zatajitev, goljufija in poslovna goljufija, ki pa niso zgolj posledica splošne situacije, temveč značaja posameznikov,« še opozarjajo v Hypu, vendar o konkretnih številkah niso hoteli govoriti.
V Novi KBM, drugi največji banki v slovenskem prostoru, ugotavljajo, da je pri nekaterih strankah sicer opaziti znižano zmožnost odplačevanja posojil, vendar hkrati opozarjajo, da so prebivalci zaradi krhkega gospodarskega položaja precej bolj zadržani pri samem najemanju posojil. Lani je tako močno pešala rast bančnih posojil prebivalstvu. »Preusmerjanje kreditiranja k temu najmanj tveganemu delu zasebnega sektorja je v trenutnih gospodarskih razmerah že doseglo svoje meje zaradi manjšanja razpoložljivega dohodka gospodinjstev in splošnih neugodnih pričakovanj,« ugotavlja Banka Slovenije v poročilu o finančni stabilnosti.
Stopnja rasti stanja stanovanjskih posojil je bila ob koncu leta 2012 z 1,8 odstotka najnižja v zadnjem desetletju, medtem ko je bila v prvih treh mesecih letos še nižja – le še enoodstotna. Obseg posojil prebivalstvu je še ob koncu lanskega leta znašal 9,05 milijarde evrov, v prvih treh mesecih pa se je znižal za dodatnih 150 milijonov evrov na okoli 18,8 odstotka celotne bilančne vsote bank.
Kaj storiti, če zmanjka denarja za odplačevanje posojil?
Ob podatkih iz poletne gospodarske napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki predvidevajo letos že 13,4-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti, v prihodnjem letu pa še za 0,2 odstotne točke višjo rast, je težko pričakovati pozitivne spremembe. V prihodnje bo v bančnem sistemu zato verjetno še več fizičnih oseb, ki ne bodo zmožne odplačevati svojih dolgov. Banke ob tem opozarjajo, da je ključno, kako se prebivalci odzovejo na lastne finančne težave.
»Če se kreditojemalci znajdejo v situaciji, ko zaradi različnih razlogov zamujajo z odplačilom kredita, je pomembno, da se čim prej oglasijo v poslovalnici, ki jim je kredit odobrila,« poudarjajo v NLB, kjer zagotavljajo, da je cilj poiskati ustrezno skupno rešitev. Med drugim torej preučiti možnost odobritve podaljšanja odplačilne dobe, kar posledično pomeni nižjo mesečno obveznost, ali odlog plačila mesečnih obveznosti za določeno obdobje. V Abanki Vipi ob tem svetujejo sklenitev dodatnega zavarovanja, s katerim si lahko kreditojemalec v primeru izgube zaposlitve zagotovi kritje do šestih mesečnih obrokov. V Hypu pa opozarjajo ob tem tudi na možnost zavarovanja za primer nezgodne smrti in invalidnosti, ki krije do 50 odstotkov zneska posojila.
V skrajnih primerih lahko dolg prevzame tretja oseba. Medtem se banke izredno nerade odločajo za izvršbe ali unovčitev zavarovanja. Vse po vrsti trdijo, da je to zadnji izhod, ki se mu želijo na vsak način izogniti.
