Pozornega opazovalca ob vožnji po vpadnicah v Ljubljano hitro zbode v oči odsotnost velikih napisov hotelskih verig, kot so InterContinental, Marriot, Sheraton, Hilton in mnoge druge, ki ob poteh v središča največjih evropskih prestolnic z visokih stolpnic vestno nagovarjajo prišleke. Slovenija je bila zaradi svoje majhnosti in posebnosti v hotelirskem poslu očitno vselej manj zanimiva za velike verige, ki so v zadnjem obdobju spet na preži za novimi priložnostmi. Teh sicer ob neugodnem poslovnem okolju v Sloveniji trenutno ni na pretek.
Za preštevanje velikih tujih hotelskih verig pri nas ne potrebujemo niti prstov ene roke. V Sloveniji je iz deseterice največjih hotelskih verig prisotno le združenje Best Western, ki ima po svetu več kot 311.000 hotelskih sob in katerega napis je mogoče opaziti na fasadi ljubljanskega hotela Slon, blejskega hotela Lovec in mariborskega hotela Piramida. Med svetovno znanimi verigami sta pri nas med drugim še Kempinski, ki upravlja portoroški hotel Palace, in Austria trend, pod okrilje katere sodi istoimenski Austria trend hotel Ljubljana.
A kmalu se bo lahko omenjenim verigam pridružila še kakšna. Ena od Hiltonovih verig naj bi se zanimala za nekaj ljubljanskih hotelov, med katerimi se omenja tudi Mons ob ljubljanski obvoznici, medtem ko naj bi tuje hotelirje srbeli prsti ob razmišljanju o hotelih v središču Ljubljane. Dr. Kir Kuščer, strokovnjak za turizem na ljubljanski ekonomski fakulteti, vidi potencial predvsem v butičnih hotelih. »V Ljubljani je prostor za kakšen nov butični hotel, ki je del mednarodne verige,« je dejal Kuščer. Ni pa izključeno niti vključevanje katerega od obstoječih butičnih hotelov v katero izmed mednarodnih verig, s čimer bi prišel do večje prepoznavnosti in večjega števila gostov. Nekaj podobnega že nekaj let s pridom izkorišča Grand hotel Toplice na Bledu, ki je bil po besedah članice uprave Save Turizem Renate Balažic prvi slovenski hotel v mednarodnem združenju luksuznih hotelov Small Luxury Hotels of the World.
Direktor Hotela Mons Aleksander Valentin, ki ima bogate mednarodne izkušnje, ob tem opozarja, da je Ljubljana bolj zahteven trg, saj je ponudba (preveliko število hotelskih sob) zares velika in posledično divja tudi cenovna vojna, ki pomeni izredno močan pritisk na prihodke od prodaje sob. Lansko leto se je samo na območju Ljubljane čisti dobiček panoge gostinstva in hotelirstva zmanjšal kar za 93 odstotkov, pojasnjuje direktorica prodaje in marketinga v Grand hotelu Union Martina Marušić. Podobno kažejo tudi podatki na ravni države, kjer je panoga gledano kumulativno v izgubi že od leta 2008. Nekonkurenčno in zahtevno poslovno okolje zato ni vabljivo za velike hotelske verige in njihova vlaganja v gradnjo novih hotelov. Po besedah Jerneja Ostermana, direktorja prodaje v ljubljanskem hotelu Austria Trend, sta tako povprečna zasedenost kot tudi povprečne cene v primerjavi z ostalimi evropskimi prestolnicami prenizki, da bi pritegnile največje hotelske verige.
Pred Hitom prelomni dogovor
Kljub temu je prav to uspelo kranjskogorskim hotelom Hit, ki so v zaključni fazi pogovorov o vključitvi v eno največjih svetovnih verig hotelov. Neuradno nam je uspelo izvedeti, da naj bi šlo za verigo Ramada Worldwide, ki je del skupine Wyndham Hotel Group in vključuje več kot 850 hotelov. Mišo Mrvaljevič, pomočnik direktorja v hotelu Hit Alpinea, sicer ni želel razkriti, za katero hotelsko verigo gre, vendar je dejal, da so že zdaj zvišali standarde v svojih kranjskogorskih hotelih. Pozitivne vplive pričakuje Mrvaljevič tudi od programa zvestobe, s katerim bo gostom omogočeno uveljavljanje ugodnosti po vsem svetu in obratno.
A poskusi vključevanja v svetovne hotelske verige se za slovenske hotele niso vedno dobro končali. Pred dobrim desetletjem sta se po vsega šestih letih sodelovanja razšla tedaj visoko zadolženi Hotel Lev in danes največja svetovna hotelska skupina Intercontinental Hotel Group (IHG) z več kot 4600 hoteli. Grand Hotel Union, ki je lani postal večinski lastnik hotela Lev, je po več kot dveh desetletjih prekinil franšizno pogodbo z verigo Holiday Inn (del skupine IHG), ki je leta 1999 želela za eno leto namesto 30 kar 50 milijonov tolarjev (dobra dva milijona evrov).
Pogoji sodelovanja so bili takšni, da se hotelom ni več izplačalo, je pojasnila Balažičeva, ki je mnenja, da bodo tudi hotelske verige prišle do spoznanja, ki bo vodilo do sprememb poslovnega modela. »Nekatere so pogoje že malo omehčale, zato pričakujemo, da jih bo sčasoma v Sloveniji več,« je prepričana, medtem ko so nekateri bolj skeptični. Valentin poudarja, da je v Sloveniji več razlogov za odsotnost velikih hotelskih verig. Njihovega množičnega prihoda na sončno stran Alp v naslednjih petih letih tako ne pričakuje, »morda v desetih letih,« pravi. Eden od razlogov za to je zagotovo pomanjkanje denarja domačih hotelov, ki ne morejo financirati obnove hotela v podobi hotelske verige, zaradi česar bi bil prihod slednje mogoč le ob morebitni prodaji katerega od slovenskih hotelov.
Lastniki hotelov največja težava
Valentin vidi sicer največjo težavo v dejstvu, da hotelske verige pri vstopu v hotel od njega zahtevajo transparentno poslovanje v skladu s pravili stroke in mednarodnimi standardi in to tako na področju operative kot tudi finančnega poslovanja. Pri nas pa je večina hotelov v sumljivem lastniškem položaju, z vprašljivimi cilji in nameni. »Ne lastnikom ne menedžmentu ni v interesu, da bi poslovali transparentno in v skladu s hotelirsko stroko,« ocenjuje Valentin, ki poudarja, da je v primeru franšizne pogodbe veriga tista, ki potrdi menedžment hotela.
Med najpogostejšimi izgovori lastnikov hotelov, ki ne želijo vstopiti v verigo, je tako, da veriga samo vzame veliko denarja in nič ne da. »Tisti, ki mislijo, da je dovolj, da dvigneš zastavo in bodo gosti drli skozi vrata, narobe razumejo delovanja verig,« je ob tem opozoril Valentin, ki je prepričan, da hotelske verige ponujajo mnogo koristi. »Hotelska veriga je kot 'all you can take' supermarket – orodja so na policah, samo vzeti in uporabiti jih je potrebno,« je pojasnil Valentin. A za tuje znanje v Sloveniji pogosto ni razumevanja, veliko hotelirjev je namreč mnenja, da so najboljši in si od tujih hotelirjev ne pustijo soliti pameti.
