Kot je spomnil Bauman, sta doslej propadla vsaj dva poskusa prodaje Večera, zato so se zaposleni naveličali čakanja na morebitnega nestrateškega lastnika in s tem povezane negotovosti glede obstoja časopisne hiše, kaj šele, da bi se ta v prihodnje razvijala.
Zato so se organizirali in najprej o tem povprašali zaposlene, ki so bili večinoma zainteresirani. Zdaj pripravljajo ponudbo pri bankah, zadrugah in drugi zainteresirani javnosti, ki bi bila pripravljena pomagati pri zbiranju kupnine.
"Sami zaposleni verjetno s svojimi prihranki ne bomo uspeli zbrati dovolj denarja, zato smo v naslednji fazi začeli preverjati interes pri honorarnih sodelavcih, v tretji fazi pa bomo skušali v lokalnem okolju najti podjetja, ki enako kot mi vidijo nujnost neodvisnega časopisa," je dejal Bauman, ki o tem, koliko bi morali zbrati za notranji odkup Delovega deleža, ni želel govoriti.
Ob tem je še povedal, da so v stik že stopili tudi s prodajalci 78-odstotnega lastniškega deleža in jim v petek poslali nezavezujočo ponudbo, odziva na to pa za zdaj še niso dobili. Že ob prvih stikih pa je bila prošnja s strani prodajalca, da počakajo do 19. julija, ko se tudi izteče rok za odločitev potencialnega kupca, s katerim se lastniki preko družbe KPMG trenutno pogovarjajo.
Medtem ko s strani uprave Večera odziva na ideje zaposlenih danes nismo prejeli, niti odgovora na vprašanje, ali so pripravljeni tudi sami sodelovati pri odkupu, so neformalne pogovore za STA potrdili tudi v Pivovarni Laško.
Vsak bi moral prispevati 25 tisoč evrov
"Konkretnega koraka v to smer doslej še ni bilo. Neuradno naj bi se zataknilo pri denarju, ker bi vsak posameznik moral prispevati okrog 25.000 evrov," so pojasnili v Laškem, ki preko Dela obvladuje mariborski časnik. Ob tem so dodali, da bi do prodaje lahko prišlo še letos, če bo odziv interesenta jasno izražen v približno mesecu dni.
Načrtom so naklonjeni tudi v aktivu novinarjev Večera. Kot je za STA pojasnil vodja aktiva Aleš Kocjan, razmišljajo o ustanovitvi zadruge, ki bi na koncu odkupila večinski delež. "Gre za zapletene procese in za končne odločitve je potrebno široko soglasje v hiši. Verjetno je jasno, da mora vsakdo pri sebi dobro razmisliti o tveganju, ki ga z morebitnim novim ali dodatnim kreditom prevzema," je dejal Kocjan.
Prednost zadruge je po njegovem tudi ta, da je zaposlenim, ki so hkrati lastniki, bolj prijazna oblika organiziranosti, saj njen cilj ni maksimiziranje dobička in posledično izčrpavanje, ki lahko privede do uničevanja zdravega jedra podjetja. Morebitni dobiček, ki ga ustvarja zadruga, se namreč vedno porabi za razvoj in vlaganja, ne pa, da se znajde na računih zasebnikov.
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je sicer že aprila na skupščini v Celju odprlo razpravo o možnih novih, alternativnih lastniških modelih za medijske hiše, saj se je prav lastništvo v zadnjih letih, najbolj očitno pa v tiskanih medijih, izkazalo za enega temeljnih problemov.
Kot je za STA povedal predsednik DNS Matija Stepišnik, sicer pa prav tako član Večerovega kolektiva, je pri vseh treh največjih tiskanih medijih lastniška struktura nevzdržna, saj nimajo strateških medijskih lastnikov, ki bi imeli interes in znanje za razvoj teh medijev v vse bolj zaostrenih tržnih razmerah.
"Zato smo v društvu pozdravili zgodbo Gorenjskega glasa, kjer so zaposleni prevzeli pobudo in odgovornost ter postali lastniki, zelo pa pozdravljamo tudi vse ostale akcije novinarjev, da bi bolj odločno vstopili v iskanje rešitev te za medije pogubne lastniške situacije," je dejal Stepišnik, ki je že večkrat opozoril, da je najslabše pasivno čakanje na rešitelja ali čudež, ki ju ne bo.
