Nekdanjega lastnika Diners Cluba Slovenija Tomaža F. Lovšeta so kriminalisti v začetku avgusta pridržali tik pred potjo na sestanek s prvim možem Agrokorja Ivico Todorićem.
To informacijo nam je v zadnjih tednih potrdilo več virov, tudi nekatere osebe iz Lovšetovega poslovnega kroga. Gre za nov indic, ki bi lahko dokazoval, da so organi odkrivanja in pregona, ki preiskujejo nepravilnosti v Diners Clubu Slovenija, v zadnjih mesecih podrobneje spremljali tudi ozadja zadnjega postopka za prodajo Mercatorja. Lovše je bil namreč zadnja leta ključni Todorićev lobist v Sloveniji, z Agrokorjem pa je podpisal tudi pogodbo o svetovanju. To je storil maja letos, tik po tistem, ko je hrvaški prehrambni velikan oddal zavezujočo ponudbo za nakup Mercatorja.
Morebitna kriminalistična preiskava dogovorov o prodaji največjega hrvaškega trgovca bi lahko razkrila prejemnike domnevnih provizij in visokih nagrad pri 452 milijonov evrov vrednem poslu. Obenem bi ponudila tudi vpogled v mrežo oseb, ki naj bi jih Todorić pri naskoku na Mercator ciljno iskal med bolj zadolženimi slovenskimi lobisti, odvetniki in drugimi vplivneži iz domače politično-gospodarske elite. V prihodnjih tednih bomo skušali v več prispevkih dodatno osvetliti, kaj se je v zadnjih mesecih dogajalo v povezavi s prodajo Mercatorja. Razkrili bomo tudi, kdo so bili igralci, ki so vlekli ključne niti pri tako imenovanem projektu Meridian, kar je v bančnih krogih interno ime za operacijo Mercator.
Po dostopnih podatkih so kriminalisti Lovšeta, ki je še vedno v priporu, pridržali v zgodnjih popoldanskih urah 7. avgusta. Enega najbolj vročih poletnih dni si je Lovše, takrat zgolj še uradni lastnik družbe Diners Cluba Slovenija, ki je kartično poslovanje že prenesla na hrvaški Erste Card Club, rezerviral za več sestankov. Po naših informacijah je imel v načrtu vsaj štiri. Enega od njih tudi s Simono Dimic, nekoč vodjo kabineta nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je bila še do pred kratkim zaposlena v Diners Clubu Slovenija. Vsaj trije sestanki so bili skoraj zagotovo povezani z Mercatorjem. Lovše naj bi se tako želel srečati z lobistom Milošem Čirićem, uradno svetovalcem Zavarovalnice Maribor, ki je že novembra 2011 priznal, da v Sloveniji dela tudi za Agrokor. Isti dan naj bi Lovše obiskal tudi sedež banke Unicredit Slovenija, pomembne upnice in solastnice Mercatorja, s katero se je pred tem neuspešno dogovarjal o reprogramu posojil Diners Clubu Slovenija. Nato bi se moral odpraviti v Zagreb. Tam sta ga po naših podatkih čakala Ivica Todorić in član uprave Agrokorja Ivan Crnjac, ki je v njej zadolžen za projekt Mercator.
A Lovšetu so načrti že nekaj ur pozneje padli v vodo. Prekrižali so mu jih namreč kriminalisti. Ti so se sredi dneva odločili, da bodo Lovšeta pridržali zaradi suma zlorabe položaja in finančnega izčrpavanja Dinersa. Medtem ko sta Todorić in Crnjac v Agrokorjevi stolpnici v središču Zagreba čakala na Lovšeta, so kriminalisti preiskovali stanovanje njegove soproge v Zupančičevi jami, v katerem živi Lovše, in njegovo pisarno na sedežu Diners Cluba Slovenija.
Priprt, ker je hotel pobegniti iz Slovenije?
Ključno vprašanje v zgodbi je, zakaj so kriminalisti Lovšeta pridržali tik pred omenjenim sestankom v Zagrebu. Naši viri pri tem dopuščajo več možnosti. Po eni od razlag so Lovšeta prijeli, ker naj bi se bali, da se v Slovenijo vsaj še nekaj časa ne bo več vrnil. Spomnimo, Lovšetu je sodišče odredilo in nato v začetku septembra še podaljšalo pripor prav zaradi njegove domnevne begosumnosti. Utemeljilo jo je tudi s podatki o Lovšetovem stalnem prebivališču v Monaku in lastništvu vile na Floridi. Spet po drugih informacijah se je Lovše v Slovenijo nameraval vrniti. Res je, da je iz Zagreba, tako naši viri, želel pot nadaljevati na jadransko obalo, domnevno na Kornate. Tam naj bi počitnikoval skupaj z lastnikoma podjetja Medicoengineering, ki ljubljanskemu kliničnemu centru in drugim zdravstvenim ustanovam v Sloveniji dobavlja medicinsko opremo: Tanjo Frantar Zabret, sicer nekdanjo soprogo lobista Boža Dimnika, in Igorjem Zabretom. Že pred tem pa naj bi se Lovše v Sloveniji dogovoril za več sestankov v avgustu, torej po vrnitvi s Hrvaške.
Četudi je pri dogovorih o poznejših sestankih morda šlo za Lovšetovo namerno spuščanje megle, to odpira prostor tudi ugibanjem, ali je bil »timing« kriminalistične akcije kakorkoli povezan z Lovšetovim sestankom na Agrokorju. Po naših zanesljivih informacijah se je Lovše za sestanek s hrvaškim tajkunom na hitro dogovoril le dan prej. Zakaj sta se odločila sestati kljub temu, da sta bila v času prodaje Mercatorja zelo verjetno pogosto na zvezi, ni znano. Odgovor na vprašanje o temi nesojenega sestanka pa se morda skriva v kronologiji dogodkov pred in po njem.
Katere Agrokorjeve težave je moral reševati Lovše?
Že konec julija smo tako poročali, da ima Agrokor težave pri zapiranju finančne konstrukcije za prevzem slovenskega trgovca. O njej se je Todorić do takrat že več mesecev neuspešno pogajal s skladoma tveganega kapitala One Equity Partners in Blackstone ter Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD). Tudi zato se je prvi mož Agrokorja že poleti obrnil na dva nova potencialna financerja. Eden od njih je ameriška investicijska banka Goldman Sachs, pri kateri ima dobre zveze tudi Lovše. Ta je namreč osebni prijatelj Alexa Dibeliusa, dolgoletnega šefa Goldman Sachsa za Evropo, ki naj bi ga Lovše tekoče obveščal o dogajanjih v Mercatorju. Dibelius sicer od začetka avgusta v Goldman Sachsu vodi sektor za financiranje podjetji iz različnih sektorjev gospodarstva.
Je Todorić torej Lovšeta klical v Zagreb za pomoč pri reševanju lastnih težav? In če ne, kje se je Agrokorju v Sloveniji zalomilo po tistem, ko je junija z lastniki Mercatorja s Pivovarno Laško na čelu podpisal sporazum o prodaji, generalni direktor pivovarne Dušan Zorko pa je še pred tem na sestanku dobil neformalno zeleno luč predsednice vlade Alenke Bratušek za prodajo deleža v Mercatorju Agrokorju?
Zagotovo drži, da so predstavniki Agrokorja kmalu zatem obiskali Slovenijo. Konec avgusta, torej tri tedne po nesojenem sestanku Lovše-Todorić, so se v Ljubljani srečali s predsednikom uprave Mercatorja Tonijem Balažičem in se z njim pogovarjali o skupnem scenariju refinanciranja Mercatorjevih dolgov po potencialnem prevzemu. »Če dogovora z bankami ne bo, lahko kupec odstopi od kupo-prodajne pogodbe,« je takrat dejal Balažič. S tem je posredno potrdil, da nekatere od tujih bank upnic Mercatorja ne verjamejo v finančno vzdržnost konglomerata Agrokor-Mercator. Po naših podatkih je nekatere od teh bank o dogovoru prepričeval tudi Lovše. Že sredi tega meseca so se v več medijih pojavile neuradne informacije, da se s prodajo Mercatorja zatika, a jih je Crnjac zanikal.
Lovšetovo finančno preživetje odvisno od Todorića
Vse to bržčas pomeni, da je bilo Lovšetovo pridržanje relativno hud udarec tudi za Todorića. Iz informacij, ki smo jih zbrali v zadnjih mesecih, je namreč mogoče upravičeno domnevati, da Lovše ni bil le Agrokorjev lobist v klasičnem pomenu te besede. Ni zgolj odpiral vrat, ampak je bil ključni Todorićev podizvajalec za Slovenijo. Bil je nekakšen glavni koordinator aktivnosti, povezanih z Mercatorjem, v naši državi, veljal pa je tudi za »zvezo« do Todorića, s katerim je želelo več ljudi iz Slovenije navezati stike zaradi morebitnega sodelovanja pri drugih poslih in projektih.
Pri tem Lovšeta zagotovo niso gnali altruistični ali drugi motivi, povezani z njegovim prepričanjem o koristnosti tujega kapitala, ampak plačilo v uradno neznani višini, ki naj bi ga Agrokor Lovšetu nakazal v dveh obrokih. Prvega naj bi po podatkih iz virov blizu ene od bank prejel že ob junijskem podpisu sporazuma o prodaji, drugega – domnevno gre za precej višji znesek – pa ob zaključku posla. Prav od prilivov iz Agrokorja pa je odvisno tudi Lovšetovo dolgoročno finančno preživetje. Poročali smo že, da je Lovše bodoče terjatve do hrvaške družbe že pred meseci zastavil za 1,35 milijona evrov vredno posojilo, s čimer si je pri Factor banki izboril podaljšanje roka za odplačilo do konca leta. Nad Lovšetom visi tudi Damoklejev meč dolgov do trgovcev, ki jih je za sabo pustil Diners Club Slovenija. Čeprav je obveznosti v višini 29 milijonov evrov do trgovcev poravnal ameriški franšizodajalec Diners Club International, ostaja vprašanje, ali bo ta omenjeni znesek skušal izterjati od Lovšeta in če, kdaj. Že lani pa je hipoteko v višini 8,4 milijona ameriških dolarjev na vili na zahodni obali Floride, ki je v lasti Lovšetove ameriške družbe DC Invest, vpisala tamkajšnja First National Bank of the Gulf Coast.