Majhnost Slovenije in slovenskih bank ni bila še nikdar bolj očitna kot včeraj, ko je Evropska centralna banka (ECB) javno objavila 285 strani dolg dokument, v katerem podrobno opisuje potek in metodologijo pregleda kvalitete bančnih sredstev (AQR) – nekaj, za kar si je slovenska strokovna javnost lansko jesen močno prizadevala, vendar naletela na gluha ušesa tujih ocenjevalcev zdravja slovenskih bank.
V AQR-testih, pri katerih bo ECB pomagala tudi Slovencem dobro znana družba Oliver Wyman, bo pregledanih skupno kar 3720 milijard evrov premoženja, kar predstavlja 58 odstotkov tveganjem prilagojene bančne aktive v 128 sistemsko pomembnih bankah. Pregled bo tako precej manj podroben kot tisti v Sloveniji, v katerem so bile pregledane okoli tri četrtine tveganju prilagojenega premoženja bank. A hkrati nič bolj poceni. Jesenski, v marsikaterem pogledu sporni, pregled slovenskih bank je državo stal 21 milijonov evrov, približno toliko naj bi obremenila proračun tudi operacija ECB, pa čeprav bodo v njej namesto osmih sodelovale le tri slovenske banke – NLB, Nova KBM in SID banka.
V okviru pregleda bančnega premoženja bodo revizorji pregledali povprečno 1250 kreditnih map na banko. Na ECB so izračunali, da naj bi trije revizorji v enem dnevu pregledali dve kreditni mapi, kar pomeni, da bodo morali za dokončanje AQR-testov delati skupno 240.000 dni. Obsežni AQR-testi bodo tako dokončani ob koncu avgusta. Nato bodo v jeseni sledili še obremenitveni testi, katerih metodologija bo znana do konca aprila. Rezultate temeljitega pregleda bank bo ECB razkrila pozno jeseni, ko bo prevzela vlogo enotnega nadzornika evropskega bančnega sistema (SSM). Končni cilj prevetritve bank je jasen: spodbuditi banke h kreditiranju gospodarstva in zagotoviti gospodarsko rast. A za povrnitev zaupanja v bančni sistem je treba najprej ugotoviti, katere banke so zdrave in katere preslabo kapitalsko podprte.
Brez presenečenj za NLB in NKBM
V okviru testov AQR bo skušala ECB ugotoviti, kolikšna je vrednost posojil in preostalega bančnega premoženja in ali banke svojemu premoženju pripisujejo ustrezno vrednost. Cilj obremenitvenih testov pa je na drugi strani ugotoviti, ali lahko banke vzdržijo močan gospodarski šok. Banke, ki bodo želele prestati celovit pregled, bodo morale imeti 8-odstotni količnik najkvalitetnejšega temeljnega kapitala (tier 1 capital ratio), medtem ko bodo morale šoke ob simulaciji nenadnega drastičnega poslabšanja gospodarskih razmer prestati z najmanj 5,5-odstotnim količnikom temeljnega kapitala.
ECB trenutno končuje pripravo metodologije za pregled kakovosti sredstev. Ta bo že pred rezultati pregleda javno objavljena, česar v Sloveniji nismo doživeli. Na Banki Slovenije zatrjujejo, da se metodologija bistveno ne razlikuje od tiste, ki je bila uporabljena pri pregledu slovenskih bančnih bilanc. A čeprav sta Nova KBM in NLB že prestali omenjene teste, jih bosta morali opraviti še enkrat. Razlog za ponoven pregled je brez dvoma časovni vidik, saj so izhodišče tokratnih testov AQR in obremenitvenih testov podatki s konca lanskega leta in za obdobje do konca leta 2016. Drugi razlog je dejstvo, da želi ECB s centraliziranim, koordiniranim in časovno ter metodološko usklajenim pregledom bank pridobiti čim bolj primerljive rezultate med bankami o njihovem profilu tveganosti ter spremembah kapitalske ustreznosti v primeru neugodnih gospodarskih gibanj.
Vsaj NLB in NKBM bi morali celovit pregled prestati brez večjih težav, če ne celo z dobrimi rezultati, saj sta bili pred koncem lanskega leta očiščeni slabih terjatev, prav tako pa tudi krepko dokapitalizirani, tako da je njun količnik temeljnega kapitala znašal okoli 15 odstotkov. S tem rezultatom sta se po kapitalski ustreznosti uvrstili v sam vrh med evropskimi bankami.
AQR kmalu, obremenitveni test jeseni
Prva faza celovitega pregleda bank, v kateri so se zbirali podatki o izpostavljenosti bank, določili portfelji za pregled ter izbrali zunanji izvajalci pregleda, je končana. Druga faza, v kateri so predvideni pregledi portfeljev v bankah (AQR), pa se je začela marca, končala pa se bo avgusta. V zadnji fazi, ki naj bi bila končana do novembra, bodo narejeni še obremenitveni testi.
Ravno na slednje je v preteklosti letela vrsta očitkov. Spomnimo, da so obremenitvene teste, ki jih je opravljala Evropska bančna agencija (EBA), prestale ciprske in španske ter ne nazadnje tudi slovenske banke, ki so se nato spektakularno sesedle. Nad obremenitvenimi testi bo tudi tokrat bedela EBA, vendar v ECB pričakujejo, da njihova kredibilnost ne bo pod vprašajem. Razlog zato so AQR-testi, ki naj bi celoviteje ocenili tveganja v evropskem bančnem sistemu. Kljub temu je ECB pred pomembno dilemo. Temeljit pregled bank mora biti namreč dovolj zahteven, da bo v očeh vlagateljev kredibilen, hkrati pa ne preveč, saj v mnogih državah še ni vzpostavljen mehanizem za reševanje bank, kaj šele na evropski ravni. Druga težava, ki jo s seboj prinaša obsežen pregled bank, pa je nadaljnje upadanje kreditiranja. Veliko bank se je ravno zaradi napovedanih obremenitvenih testov začelo aktivno razdolževati in močno omejevati na novo odobrena posojila, kar dodatno zavira gospodarsko rast. ECB je tako ujeta v nekakšen konflikt interesov. Narediti, kar je najbolje za banke in njeno lastno kredibilnost, ali pa zagotoviti hitrejše gospodarsko okrevanje.
