Potem ko je ameriška zvezna komisija za trgovino (FTC) zaradi vztrajnih obtožb o nedovoljeni piramidni shemi začela preiskovati Herbalife, enega najbolj znanih svetovnih proizvajalcev prehranskih dopolnil, ki svoje izdelke trži prek sistema mrežnega trženja (angleško multilevel marketing – MLM), se je v javnosti spet razvnela debata o tanki meji med zakonitim poslovnim modelom in goljufijo.
Piramide v preobleki MLM
»Na začetku je treba poudariti, da je mrežno trženje legalen in razširjen poslovni model,« je pojasnil Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete. Če se seveda uporablja za trženje resničnih izdelkov (na primer kozmetike, prehranskih dopolnil, čistil, posod…) in temelji na neposrednem trženju ter osebnem oglaševanju. »Vendar je lahko tudi zlorabljen za privabljanje ljudi v piramidno igro in razne nivojske sisteme, kjer ljudje na vrhu dobivajo provizije od članov pod sabo,« je opozoril Menegalija.
Začne se z obljubami o bajnih zaslužkih, popolni finančni in osebni svobodi, dobrih avtomobilih. Epilog zgodbe, ki jo prodajajo lepo oblečeni in z nasmeški oboroženi »direktorji«, pa je pogosto pravo nasprotje obljub in je dobro poznan vse od časov Charlesa Ponzija in njegovih shem, »vlagatelja« Bernarda Madoffa ali pri nas zloglasnih verig catch the cash ali gem collection. Denarna veriga se sesuje, ko število vlagateljev ne narašča več zadosti hitro, da se lahko poplača tiste, ki so se v verigo vključili pred njimi. Za tiste na dnu piramide je rezultat katastrofičen, saj izgubijo celoten vložek, tisti na vrhu pa imajo običajno dve alternativi, beg in bogastvo ali zapor.
Organiziranje, sodelovanje ali pomoč pri organiziranju tipičnih piramidnih shem je kaznivo dejanje. Za manjše zneske je zagrožena zaporna kazen do tri leta, če gre za škodo ali korist, ki je večja od 50.000 evrov, pa do osem let zapora. V ZDA je nekoliko drugače, Madoff, ki je vlagatelje v svoji piramidni shemi epskih razsežnosti vključno z obljubljenimi dobički opetnajstil za skoraj 65 milijard dolarjev, je bil denimo obsojen na 150 let zaporne kazni.
Kako vedeti, v katero mrežo ste se ujeli?
Čeprav se ob sistemih mrežnega trženja pogosto pojavljajo ugibanja o njihovi podobnosti piramidnim shemam, je to pogosto neupravičeno. Katere so torej bistvene razlike med piramidno shemo in sistemom mrežnega trženja? Ključ naj bi se skrival v odgovoru: »Podjetja, ki uporabljajo legitimne modele mrežnega trženja, svoje prihodke utemeljujejo na prodaji in ne stalnem rekrutiranju novih članov.« Pri čemer morajo člani mreže večino izdelkov prodati strankam, ki niso del distribucijske verige. V nasprotnem primeru naj bi bilo to že dobro znamenje, da gre za piramidno shemo.
Zato je FTC leta 1979, ko je končal preiskavo Amwaya (American Way), enega prvih sistemov mrežnega trženja, ki danes ustvari več kot 12 milijard dolarjev prihodkov na leto, določil, da morajo distributerji isti mesec prodati vsaj 70 odstotkov izdelkov, in to najmanj desetim različnim strankam. Od takrat naj bi tovrstna (MLM) podjetja tudi jasneje, predvsem pa realneje predstavljala potencialne zaslužke ljudi, ki se odločijo za sodelovanje. Nemalo je namreč zgodb, ko so ljudje nasedli blišču zgodb o poslovnem uspehu, nato pa razočarani spoznali, da je bogastvo rezervirano za zgornji odstotek v »prehranjevalni verigi«. Zato jih veliko obupa. To velja tudi za Herbalife, kjer kar 88 odstotkov vseh distributerjev v vsem letu 2012 ni zaslužilo niti dolarja. Le 0,7 odstotka distributerjev je na leto zaslužilo več kot 100.000 dolarjev, medtem ko je več kot 700.000 dolarjev zaslužilo le 0,2 odstotka sodelavcev Herbalifa.
Več plasti preiskave
Čeprav se je Herbalife po mnenju mnogih povsem upravičeno znašel v primežu regulatorjev, je treba poznati zakulisje te zgodbe. Tam najdemo vlagatelja Billa Ackmana, upravljalca hedge sklada Pershing Square, ki je pred slabima dvema letoma stavil milijardo dolarjev na drastičen padec vrednosti delnic Herbalifa. A prav nasprotno, v dobrem letu so delnice zrasle za 140 odstotkov, s čimer je postala Ackmanova naložba ena najslabših v zgodovini sklada.
Zato si je Ackman vztrajno prizadeval dokazati, da je Herbalife piramidna shema, kar bi ogrozilo podjetje in zbilo ceno delnic. Po intenzivnem lobiranju ga je naposled uslišal FTC. Tako se bo morala Skupina Herbalife, ki na leto ustvari več kot štiri milijarde dolarjev prihodkov in je med drugim gradila svojo prepoznavnost tudi na sodelovanju z nogometaši kluba Barcelona, zaradi domnevne piramidne sheme zagovarjati pred FTC. Sodba FTC bo znana čez 12 do 18 mesecev, Ackman pa že uživa v sadovih svojega »dela«, saj so delnice Herbalifa v manj kot treh mesecih izgubile več kot 35 odstotkov vrednosti.
Odločitev FTC ni nepomembna za Slovenijo, kjer je Herbalife navzoč s svojimi prehranskimi dopolnili. Lahko pa bi spremenila pogled regulatorjev na ločnice med mrežnim trženjem in piramidnimi shemami, ki so pogosto zabrisane.