Domačo stečajno in insolvenčno zakonodajo so pod drobnogled vzeli tudi v Bruslju. Delegacija evropske komisije je prejšnji teden v Sloveniji opravila več razgovorov z različnimi skupinami, ki sodelujejo pri spremembah zakonodaje. Po naših informacijah so se uradniki komisije med drugim sestali s predstavniki ministrstva za pravosodje, Zbornice upraviteljev Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Združenja stečajnih upnikov. Pri tem naj bi jih poleg njihovih predlogov in vsebinske utemeljitve teh zanimalo tudi splošno mnenje o problematiki stečajev v Sloveniji.
Uradniki iz Bruslja vse pogostejši gostje Slovenije
Da uradnike iz Bruslja zanima spreminjanje zakonodaje v državi članici, še posebno ko se ta usklajuje z evropskimi direktivami, je sicer ustaljena praksa. A precej bolj presenetljivo je, da to po novem počnejo na »terenu«. Prav tako je nenavaden čas obiska. Vlada bo namreč o noveli sprememb zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) odločala šele prihodnji teden, kar nakazuje, da se je evropska komisija odločila natančno spremljati tudi postopke priprave novele.
To so nam posredno potrdili tudi v Bruslju. »Uradniki evropske komisije se občasno mudijo v Sloveniji na kratkih delovnih obiskih, med katerimi s slovenskimi sogovorniki na delovni ravni razpravljajo o različnih vidikih gospodarskih reform,« so nam pojasnili. Kot smo neuradno izvedeli, so bili pri nas na »terenu« že lani, ko so preverjali, kaj bo zajemala sprememba delovne zakonodaje, njihovi obiski pa bi bili ob dejstvu, da se Slovenija po novem omenja med bolj problematičnimi državami, vse pogostejši. Iz tega je mogoče sklepati tudi, da v Bruslju spreminjanje insolvenčne zakonodaje ocenjujejo kot eno ključnih reform aktualne vlade. Zakaj, še vedno ni natančno znano, a dejstvo je, da bi prav omenjena zakonodaja lahko imela pomembno vlogo pri ublažitvi posledic krize v Slovenije. Vsaj v delu, ki bi se nanašal na ohranitve dela proizvodnje v propadlih podjetjih.
Tudi o tem so včeraj govorili na okrogli mizi o razdolžitvi podjetij, ki so jo organizirali na GZS. Na njej je predsednik Zbornice upraviteljev Marko Zaman poudaril, da veljavni zakon ne omogoča prestrukturiranja podjetij v stečaju prek tako imenovanih zdravih jeder. »Tudi novi zakon prinaša le večji nadzor ministra za pravosodje in upnikov nad delom upravitelja, ničesar pa ne bo prispeval k večjemu poplačilu upnikov. Za slabo stanje v podjetjih nismo krivi upravitelji, ampak poslovodstva in pri njihovi odgovornosti se je pri pripravi novega zakona pozabilo,« je dejal Zaman.
»Kaj mi pomaga lastniški delež v podjetju brez denarja?«
Medtem ko je minister za pravosodje Senko Pličanič včeraj ocenil, da bo nova stečajna zakonodaja upnikom omogočila posege v podjetja, še preden bodo ta razglasila insolventnost, bi morala po oceni nekdanjega člana uprave Droge Kolinske Branka Greganoviča spodbujati zunajsodno reševanje podjetij. »Skrb zbujajoče je, da smo glede razdolževanja že peto leto v isti fazi, ki bi morala po analizi mednarodne svetovalne hiše McKinsey trajati največ poldrugo leto in ki bo očitno trajala še pet ali šest let,« je dejal Greganovič. Odvetnik Damijan Terpin je opozoril, da imajo v Italiji institut izredne uprave za velika podjetja v krizi, ki je zmes sodnega in administrativnega postopka. »Na tak način so sanirali in odprodali Parmalat,« je povedal.
A navzoči so opozorili, da tudi zakonodaja, ki bo omogočila hitrejšo pretvorbo terjatev v kapital podjetij, ne bo rešila težav z njihovo likvidnostjo. »Kaj mi pomaga, če sem lastnik podjetja, ki je tik pred propadom in nima denarja?« je bilo slišati iz občinstva. Sogovorniki so se nato strinjali, da te težave ni mogoče rešiti zgolj s spreminjanjem insolvenčne zakonodaje. »Zadolžena podjetja s pozitivnim denarnim tokom nimajo zavarovanj za nova posojila, ker imajo vse premoženje zastavljeno. Mogoče bi bila rešitev državna jamstva za najem likvidnostnega posojila, ki bi bila v primeru morebitnega stečaja prva v vrsti za poplačilo,« je ocenil direktor Združenja bank Slovenije France Arhar.
»Za prestrukturiranje je treba izpolniti več pogojev,« ga je dopolnil Greganovič. »Najprej je treba pripraviti finančno projekcijo, kar se v praksi izkaže za velik problem. Potem se morajo upniki dogovoriti o zavarovanjih, če gre podjetje v stečaj, in poskrbeti, da se bodo tega vsi držali. Noben novi lastnik ne bo vstopil v podjetje, če ti pogoji ne bodo izpolnjeni,« je dodal.