Na pogovoru so sodelovali minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik, predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, podpredsednik zbornice komunalnega gospodarstva in direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač, član predsedstva Skupnosti občin Slovenije Leo Kremžar, direktor Varisa Lendava in predsednik Pomurske gospodarske zbornice Štefan Sobočan ter direktor Združenja za inženiring Vekoslav Korošec.
Gradbeništvo danes potrebuje le 1,5 milijarde evrov
Minister Stepišnik je uvodoma dejal, da si je vlada zadala tri cilje: ohranjati delovna mesta, ustvarjati nova in povečevati dodano vrednost, kar želi doseči z vsemi možnimi naložbami. Gradbeništvo, ki je imelo leta 2008 potreb za več kot 3,7 milijarde evrov, danes potrebuje le 1,5 milijarde evrov, kar je premajhen obseg za Slovenijo, propad velikih podjetij pa je bila velika napaka, saj smo s tem izgubili tudi reference.
Danes se po ministrovem mnenju splača ohranjati lokalno gradbeništvo, predvsem z energetsko sanacijo stavb, za kar je nekaj denarja in spodbud, predvsem pa bi morali spodbuditi prebivalstvo, ki ima naloženih 15 milijard evrov v bankah, in del tega nameniti za sanacijo javnih oziroma zasebnih stavb po vsej Sloveniji. »S tem bi zaposlili gradbeništvo, izkoristili učinkovito rabo energije, omogočili večjo kupno moč, zato bi se večala tudi poraba,« je dejal Stepišnik, sklenil pa, da sta potrebni bančna sanacija in sanacija prezadolženega gospodarstva, predvsem dobrega, in da je treba le izvajati izbrane strateške ukrepe, saj je napisanih strategij dovolj.
Naložbe v komunalnem gospodarstvu so padle kar za 80 odstotkov
Tudi Svilan je ugotavljal, da lahko banka, sicer predvsem malim podjetjem, pomaga pri energetski učinkovitosti in prenovi stavb in tako bi lahko po njegovem prenovili vse javne objekte v Sloveniji. Ker je varčevanje zelo pomembno tudi za fizične osebe, bodo za energetsko učinkovitost dobili posojila v sodelovanju z Eko skladom. Banka SID bo financirala tudi komunalne projekte, kar sicer že poteka, vendar je od 100 milijonov evrov v ta namen prostih še čez 70 milijonov evrov. Banka SID bo podpirala bodo tudi model energetskega pogodbeništva.
Burnač je opozoril, da so naložbe v komunalnem gospodarstvu padle kar za 80 odstotkov, težava pa je tudi v tem, da občine sredstva, zbrana za določen namen, prerazporejajo.
Spremembe v zakonodaji, da bi se občine lahko bolj zadolžile
Kremžar je predlagal, da bi spremenili zakonodajo, tako da bi se lahko občine bolj zadolžile, saj so najmanj zadolžene, le 1,3-odstotno glede na BDP, so pa največji investitorji v zadnjih letih in tudi porabniki evropskih sredstev. Težava pa je, da v Sloveniji praktično ni podjetja, ki bi se prijavilo na večji razpis, je dodal.
Ubog je tisti, ki je odvisen od slovenskega trga, pa je potožil Sobočan, direktor Varisa, ki izvaža 95 odstotkov izdelkov. Po njegovem pri javnih naročilih ni mogoče uspeti, zato so šli v tujino, vlada pa bi po njegovem lahko pomagala tako, da bi kot nosilec jamčila za velike projekte, ki bi jih izvedla združena slovenska podjetja. Sicer pa je po njegove potrebna le normalizacija razmer za poslovanje, pa bomo rešeni, zagnal pa se bo tudi razvojni ciklus.
Korošec pa je predstavil pomemben naložbeni cikel v infrastrukturi, varstvu okolja ter energetski sanaciji stavb. Samo v letu 2013 je ta potencial 1,3 milijarde evrov, od tega 800 milijonov evrov v energetiki, kjer imajo podjetja priložnosti. Kot primer je navedel hidroelektrarno Brežice, ki bi jo lahko v 90 odstotkih zgradila slovenska podjetja, pogoj pa je, da se povežejo. Sodelovanje pri gradnji elektrarn na Savi pa pa po njegovem pomeni kar 13.500 delovnih mest.
