Obrestna mera, po kateri bo Mariborska livarna Maribor (MLM) najela 5,1 milijona evrov likvidnostnega posojila z državnim poroštvom, bo presegala visokih deset odstotkov. To je presenetilo celo NKBM, ki je članica upniškega odbora v prisilni poravnavi družbe. Toda gre za najnižjo obrestno mero, ki jo dopuščajo pravila evropske komisije. Če bi bila ta nižja, bi se namreč lahko bančno posojilo štelo za nedovoljeno državno pomoč.
Veljala bo namreč toliko časa, dokler komisija MLM ne odobri državnega poroštva. Kljub vsemu bo morala družba likvidnostno posojilo vrniti v roku šestih mesecev, vendar tega ne bo sposobna storiti. Zato je predvideno, da bo država vstopila v lastniško strukturo MLM. Če bodo upniki potrdili prisilno poravnavo, bodo nekdanji večinski lastniki, ki se že vrsto let skrivajo za avstrijskima podjetjema Metalka Dunaj in Ditachmair & Partner ter odvetnikom Wolfgangom Rainerjem, v MLM izgubili vse vzvode odločanja. Ob uspešno potrjeni prisilni poravnavi in dokapitalizaciji se bo trem bankam upnicam – Abanki Vipi, Novi KBM in Probanki – lastniški delež v MLM zvišal z dobrih 50 odstotkov na več kot 75 odstotkov. To pomeni, da bodo banke pridobile vpliv tudi na statutarne spremembe. Na petkovi seji upniškega odbora je predsednik uprave Boris Šlamberger pojasnil, da obstaja možnost ponovnega zagona sanitarnih armatur. Po stečaju hčerinskih podjetij Sanitec in Armal je proizvodnja tega programa obstala. Največje upnike je prvi mož MLM seznanil tudi z načrtovano prodajo določenih osnovnih sredstev, ki niso zastavljena.
V prisilni poravnavi MLM so upniki sicer prijavili za 90,2 milijona evrov terjatev, od katerih jih je prisilni upravitelj odvetnik Blaž Štumpfl prerekal za 4,5 milijona evrov. Dobrih 40 milijonov evrov terjatev odpade na ločitvene upnike. Od tega zneska so v NKBM prijavili 21,8 milijona evrov terjatev, v Abanki Vipa 19,6 milijona evrov, v Probanki pa 11,4 milijona evrov terjatev. Te tri banke bodo morale v osnovni kapital družbe konvertirati 10 milijonov evrov terjatev, hkrati pa naj bi družbo dokapitalizirale s svežim kapitalom v višini enega milijona evrov. To je namreč pri odobritvi državnega poroštva za najem posojila od bank upnic zahtevala vlada. Navadni upniki, ki bodo edini glasovali o prisilni poravnavi, so prijavili za skoraj 34 milijonov evrov terjatev, medtem ko je 11,3 milijona terjatev Štumpfl priznal pogojno. Med navadnimi upniki je največ terjatev v višini 4,8 milijona evrov prijavil Eko sklad, sledi pa mu Banka Sparkasse s 4,2 milijona evrov terjatev. Avstrijska Metalka, ki obvladuje 9,48-odstotni lastniški delež MLM, je prijavila za 3,8 milijona evrov terjatev, vendar jih je Štumpfl priznal le v višini 1,8 milijona evrov.
