Čeprav je država v tretjem četrtletju ustvarila primarni proračunski presežek v višini 42 milijonov evrov, bo zadnje letošnje četrtletje močno pokvarilo sliko slovenskih javnih financ. Zaradi novembrskega zadolževanja in sanacije bančnega sistema se bo javni dolg, ki je v tretjem četrtletju znašal 21,9 milijarde evrov ali 62,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), povečal že na okoli 72 odstotkov BDP. Še bolj dramatična bo rast javnofinančnega primanjkljaja, ki bo do konca leta po oceni Andreja Flajsa, vodje sektorja nacionalnih računov na državnem statističnem uradu (Surs), dosegel približno 15 odstotkov BDP – največ v celotni EU in z naskokom največ v zadnjih 15 letih slovenske zgodovine.
Javne finance se krepijo, a tveganja ostajajo
Samo sanacija bančnega sistema, ki je državo letos stala več kot 3,6 milijarde evrov, bo k javnofinančnemu primanjkljaju prispevala več kot deset odstotnih točk. Brez enkratnih stroškov, povezanih s sanacijo bank, bi primanjkljaj znašal okoli štiri odstotke BDP. Četudi ostajata problematični tako pokojninska (7,1-odstotni primanjkljaj) kot zdravstvena blagajna, lahko bolj vedrega pogleda zremo v prihodnje leto, ko reševanje bank ne bo več bremenilo državnega proračuna.
Nekaj neznank kljub temu ostaja, opozarja Flajs. Veliko vprašanje so izbrisani in odškodnine, ki jim jih bo morala država izplačati, saj bodo te neposredno bremenile proračun. Prav tako je težko napovedati, ali bo državi uspelo najti vlagatelje za dokapitalizacijo Gorenjske banke in Banke Celje. Če ne bo interesa zasebnih vlagateljev, bomo morali zopet vskočiti davkoplačevalci, kar bi pomenilo dodatno rast primanjkljaja in s tem javnega dolga.
Kljub temu več znakov kaže na izboljševanje razmer v slovenskih javnih financah. V tretjem letošnjem četrtletju so se prihodki države okrepili za šest odstotkov na letni ravni. Državi je tudi zaradi zvišanja davka na dodano vrednost (DDV) uspelo pobrati za 5,7 odstotka več davkov. Prihodki od socialnih prispevkov so se hkrati znižali le za en odstotek, potem ko so se v prvem in drugem četrtletju zniževali za več kot štiri odstotke na letni ravni.
Nominalno so se zmanjšali tudi izdatki države, in sicer za 0,1 odstotka, država je manj trošila na blagu in storitvah (–3,3 odstotka) in na sredstvih za zaposlene (–4,5 odstotka). Krepko pa so se zvišali izdatki za obresti. V treh četrtletjih je Slovenija plačala skupno 669 milijonov evrov obresti, kar je za 17 odstotkov več kot v istem obdobju lani (572 milijonov evrov).
Šibka potrošnja > šibka inflacija
Slovenija je v zadnjih štirih četrtletjih dvakrat ustvarila primarni presežek. Vendar mora biti tovrstnih presežkov več, če želimo mirneje spati. Ko država ustvari primarni primanjkljaj, ji namreč ne ostane niti toliko denarja, da bi pokrila stroške obresti. Za nadaljnje izboljševanje javnofinančne slike pa bo Slovenija po oceni Flajsa še naprej potrebovala močan izvoz. Na okrepljeno potrošnjo na drugi strani še nekaj časa ne bomo mogli računati.
In ravno to je ob padcu gospodarskih aktivnosti eden od razlogov za čedalje šibkejšo rast cen življenjskih potrebščin. Povprečno so se cene v letošnjem letu okrepile le za 1,8 odstotka, kar je 0,8 odstotne točke manj kot lani. Še več, na mesečni ravni so se cene štirikrat celo znižale, nazadnje decembra, ko je bila deflacija 0,9-odstotna. Zadnje leto, ko so se cene znižale v štirih različnih mesecih, je bilo leto 2009, ko se je slovenski BDP skrčil za osem odstotkov.
Najvišjo letno rast cen je sicer Surs letos zabeležil v skupini stanovanje (5,2 odstotka), v kateri so se najbolj podražile električna energija (12,6 odstotka) in komunalne storitve (7,7 odstotka). Pomemben prispevek k letni inflaciji so imele tudi dražje alkoholne pijače in tobak ter hrana in brezalkoholne pijače. Pri nakupu hrane je bilo treba seči globlje v žep pri plačevanju zelenjave (5 odstotkov), mleka, mlečnih izdelkov in jajc (4,3 odstotka) ter mesa (2,4 odstotka). Za 1,5 odstotka je bilo cenejše le sadje. Najbolj, za 24 odstotkov, se je letos sicer pocenilo zdravstveno zavarovanje, opazneje cenejši pa so bili tudi rabljeni avtomobili (–8 odstotkov) ter telefonski in drugi aparati (–7 odstotkov).