Stečaj Industrije usnja Vrhnika (IUV) je po skoraj petih letih dobil svoj (žalostni) epilog.
Okoli 500 delavcev je tako zaradi preskromne stečajne mase ostalo brez skoraj petine zadnjih treh plač. Denarja zanje je zmanjkalo, ker je morala stečajna upraviteljica Nataša Gibičar predvideni denar porabiti za čiščenje izcednih vod v bazenu odlagališča Rakovnik v Šmartnem pri Litiji. Medtem ko so dobavitelji in drugi navadni upniki ostali brez vsega, je Abanka kot največji ločitveni upnik v stečaju izgubila dobre tri milijone evrov, državna SID banka pa dobrih 300.000 evrov. Tri nekdanje vodilne v propadajoči usnjarni z Vitom Debeljakom na čelu čaka sodišče. Tam so nam včeraj potrdili, da je tožilstvo že februarja letos proti njim vložilo obtožnico zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic, ki je že pravnomočna. Še največ razloga za veselje ima ob zaključku stečaja njegova upraviteljica. Slednja je za skoraj pet let dela skupaj (brez DDV) prejela okoli 140.000 evrov.
Deponija »pojedla« del plač delavcev
Spomnimo, IUV je po več letih muk, na videz rešilni državni dokapitalizaciji in prisilni poravnavi pod bremenom rastoče gospodarske krize dokončno padel v stečaj tik pred koncem leta 2008. Več kot 800 upnikov je v njem prijavilo za okoli 24,4 milijona evrov terjatev. Čeprav jih je upraviteljica priznala le za slabih 19 milijonov evrov, je bilo tudi to precej več od višine stečajne mase. V njej je Gibičarjevi s prodajami nepremičnin uspelo zbrati za okoli 7,5 milijona evrov. Še dodatnih 3,2 milijona prilivov je IUV dobil z nadaljevanjem poslovanja v stečaju v krepko skrčenem obsegu.
Splošna stečajna masa tako ni zadoščala niti za pokritje vseh obveznosti do nekdanjih zaposlenih. Ti so sicer prejeli celotne plače od začetka stečaja do izteka odpovednega roka po pogodbah o zaposlitvi v skupni višini 733.000 evrov. Še dodatnih 1,25 milijona evrov, ki so jih prejeli delavci, pa je zadoščalo zgolj za pokritje dobrih 80 odstotkov terjatev iz naslova zadnjih treh plač pred začetkom stečaja. Kot je v poročilu o zaključku stečaja navedla upraviteljica, bi bili delavci in drugi upniki še iz časa prisilne poravnave poplačani v bistveno večjem obsegu, če stečajne mase ne bi najedali stroški, povezani z upravljanjem odlagališča Rakovnik. Tega agencija za okolje kljub številnim njenim urgencam ni želela prenesti na drugo pravno osebo ali državo.
Kljub visokim stroškom stečaja pa je v masi ostalo dovolj denarja za polno poplačilo upraviteljice, do katerega ji sicer vso pravico daje zakonodaja. Spomnimo, da je okrožno sodišče Gibičarjevi kmalu po začetku stečaja odmerilo kar 189.000 evrov nagrade za izdelavo otvoritvenega poročila. To je sprožilo val sprememb na področju nagrajevanja upraviteljev, višje sodišče pa je nato odločitev po pritožbi dveh nekdanjih delavcev razveljavilo.
»Izčrpavanje družbe na prefinjeni način«
A ne glede na to je stečaj upraviteljici skupaj prinesel okoli 150.000 evrov. Kot je razumeti iz njenega poročila, gre za znesek brez DDV. Prvih 74.000 evrov ji je sodišče odmerilo za izdelavo otvoritvenega poročila. Še 10.000 evrov je dobila za preizkus terjatev, za prvi dve razdelitvi posebne mase pa skupaj okoli 55.800 evrov. Sodišče ji je nato za tretjo razdelitev prisodilo še 16.300 evrov, a tega zneska v celoti ne bo prejela, saj bo že z delnim izplačilom dosegla najvišji zgornji prag dovoljene višine nagrade, ki ga predpisuje zakonodaja. Za mesec dela v stečaju IUV – če odštejemo nekajmesečno prisilno poravnavo – bo tako Gibičarjeva po naših izračunih prejela dobrih 2600 evrov.
Razplet žalostne zgodbe o IUV se zdaj dokončno seli na sodišče. Sodna preiskava v zadevi, v kateri tožilstvo nekdanjemu predsedniku uprave IUV Debeljaku ter članoma uprave Sonji Vavken in Dušanu Jeršetu, domnevno zaradi poslov, povezanih z nekdanjim britanskim svetovalcem IUV Gregom Sturmerjem, očita kazniva dejanja zlorabe položaja in pravic, je bila namreč končana že avgusta lani. Tožilstvo je obtožnico vložilo februarja. Spomnimo, da je takratni direktor Policijske uprave Ljubljana Branko Japelj že ob preiskavah v družbi julija 2009 zatrdil, da je uprava nadzorni svet zavajala s podatki o poslovanju družbe, posle njenih svetovalcev pa je označil kot »izčrpavanje družbe na neki prefinjen način«.
