Zdaj je uradno: Nova Ljubljanska banka (NLB) je v stečajnem postopku družbe Montavar Metalna Nova, ki je del kriminalistične preiskave poslov Samida Osmanovića, prijavila za več kot 60 milijonov evrov terjatev. Te so v veliki večini slabo zavarovane ali povsem brez zavarovanj.
Glavnina zahtevka NLB, skoraj 32 milijonov evrov, izhaja iz spornega financiranja nakupa sarajevskega gradbenega podjetja Bosnaputevi. Naložba, ki jo je Montavar leta 2010 kupil od Osmanoviča, je bila tudi pogubna za uveljavljenega proizvajalca hidromehanskih delov, turbin in opreme za termoenergetske objekte. NLB zato nikoli ni dobila poplačanega 26-milijonskega posojila, ampak ji je ostalo podjetje Bosnaputevi, ki ima dalj časa blokirane račune in posluje z visoko izgubo. Okoliščine stečaja so tudi pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Ta je prejšnji teden v več hišnih preiskavah iskal dokumente o poslih v trikotniku NLB-OsmanovićMontavar, ki naj bi našo največjo banko oškodovali za 48 milijonov evrov.
Vse, kar lahko zdaj v NLB pričakujejo, je izkupiček od prodaje 23.000 kvadratnih metrov velike proizvodne hale v Mariboru in nekaj manjših nepremičnin. Na njih imajo namreč že dalj časa vpisane hipoteke. V NLB naj bi jim uspelo zavarovati tudi posojila v vrednosti 2,7 milijona evrov, in sicer s terjatvami Montavarja do plačilno sposobnih naročnikov. Kljub vsemu so v NLB brez zavarovanj ostali po lastni krivdi, saj dogovora o odstopu terjatev v zavarovanje niso sklenili v obliki notarskega zapisa.
Jasno je tudi, da v Montavarju po dveh letih neuspešne likvidacije ni ostalo veliko premoženja. Poleg zastavljenih nepremičnin je stečajni upravitelj Tadej Vodičar odkril za slabih osem milijonov evrov terjatev do kupcev, prav toliko posojil in za kar 15,7 milijona evrov danih predujmov, pri katerih storitve niso bile opravljene oziroma račun zanje ni bil izdan. Spomnimo, da je imel Montavar, ki je na svojem vrhuncu leta 2008 ustvaril 56 milijonov evrov prihodkov, še konec leta 2010 za dobrih 90 milijonov evrov premoženja.
Slabo kaže tudi zahtevkom države v višini 6,5 milijona evrov. Montavar je namreč med vsemi podjetji prejel daleč največ posojil s poroštvom države, banke pa so v njegovem primeru unovčile kar 40 jamstev. Koliko bo proračun dobil nazaj iz stečajne mase, je težko napovedati, po dostopnih podatkih pa manj kot tretjino vseh terjatev. Upravitelj ji je namreč priznal le ločitveno pravico na terjatvah do naročnikov Montavarja v višini 1,7 milijona evrov. Vse preostale zahtevke je označil za nezavarovane, saj hipoteke na nepremičninah niso vpisane na ime države. V stečajnem postopku Montavarja so terjatve prijavili še Durs (450.000 evrov), Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pol milijona evrov) in Zavod za zdravstveno zavarovanje (291.000 evrov).
Svoj del morebitne stečajne mase poskuša izterjati tudi nekdanji lastnik in direktor Goran Mladenović. Prijavil je za skoraj 130.000 evrov visoko navadno terjatev. To pa ni vse. Njegovo srbsko podjetje Montavar Metalna Lola je upravitelju Montavarja poslalo zahtevek v višini več kot 2,1 milijona evrov, saj naj bi jim to terjatev odstopilo Mladenovićevo beograjsko podjetje Metalna Lola. Vodičar jo je v celoti prerekal.
Zaradi stečajnega postopka Montavarja bo več milijonov evrov izgubila še ena državna banka - Nova KBM. Prijavila je za skoraj 12 milijonov evrov terjatev, ki so zavarovane z istimi nepremičninami kot terjatve NLB. Vseeno jih je Vodičar večino prerekal. Ker je šlo za posojila na podlagi jamstvene sheme, je NKBM od SID banke že dobila povrnjen del zahtevkov, kar pa ob prijavi terjatev niso obrazložili.