XLAB je razvil nekatera orodja, ki omogočajo upravljanje s prostorom in zagotavljajo, da so upodobitve bolj uporabne, kar je bil tudi osnovni Nasin namen – pridobiti izboljšave in hkrati dobiti podatke, kdo njeno platformo uporablja in kako.
Nasino platformo so izboljšali z efekti ter zagotovili pohitritev vektorskih izrisov
Xlabova orodja za Nasino platformo, ki jo sicer XLAB uporablja že od leta 2008, je razvila petčlanska ekipa, v kateri so Vito Čuček, Marjan Šterk, Jure Polutnik, Marko Praprotnik in Gregor Berginc. Nasino orodje sicer uporabljajo številne ameriške nevladne in vladne organizacije, nagrada, ki ni finančna, pa je Xlabu prinesla predvsem reference. Izboljšave, ki so jih predstavili na tekmovanju v Firencah, naj bi Nasa vnesla že v kratkem, bodo pa prav tako odprtokodne oziroma dostopne širši javnosti, ni pa še znano, kdaj natančno. Nasino platformo so xlabovci izboljšali z efekti ter zagotovili pohitritev vektorskih izrisov, pa tudi prenos podatkov poteka bistveno hitreje, hkrati so razbremenili internetne povezave in razbremenili strežnike.
XLAB je sicer na istem programskem jedru v zadnjih letih vzporedno razvil več orodij za različne ciljne uporabnike, ki jih trži pod blagovno znamko GAEA+. Gre za orodje za tridimenzionalno vizualizacijo z možnostjo prilagoditev in predelav glede na potrebe in želje posameznih skupin uporabnikov. Omogoča predstavitev neomejenih količin poljubnih geografsko označenih podatkov v obliki slojev, ki nadgrajujejo osnovno vizualizacijo površja Zemlje z zbirko vsebinsko sorodnih podatkov. Kot je pojasnil Luka Mulej iz XLABA, njihova orodja v Sloveniji uporabljajo Uprava za zaščito in reševanje, Planinska zveza Slovenije, Skupnost občin Slovenije, nekatere gasilske brigade, nedavno so omogočili tudi vizualizacijo trase Dirke po Sloveniji.
Aplikacija primerna za prostorsko načrtovanje
Občine so dobile orodje za prostorsko načrtovanje. Uporabnikom namreč omogoča 3D-prikaz načrtovanih novih objektov ali infrastrukture v obstoječem okolju, kot so nakupovalni centri, stanovanjska naselja, ceste, ter njihov vpliv na obstoječe objekte. Tako lahko na primer stanovalci dela naselja vnaprej „vidijo“, kako bodo na njihove bivanjske razmere vplivale novogradnje, kot je na primer soseska večnadstropnih blokov, ki je v občinskih prostorskih načrtih za gradnjo v prihodnosti.
Aplikacija za planince, ki je nastala že dve leti nazaj, obsega register planinskih poti in planinskih koč ter je opremljena s številnimi pomembnimi informacijami, kot so denimo zavetišča, bivaki in slapovi. Uporabniki lahko v aplikaciji izberejo začetno točko poti, določijo kategorije iskanja (zahtevnost, dolžina, možnost nočitve) in kot rezultat se prikažejo le tiste planinske poti in koče, ki ustrezajo iskanim kategorijam. Iz aplikacije je pot mogoče prenesti tudi na GPS napravo.
