"Predpostavljam, da obrestne mere ne bodo nizke ostale več let, in sicer predvsem zato, ker bo učinek, ki ga ima na gospodarstvo ultra blaga denarna politika, sčasoma uplahnil, tveganja za finančno stabilnost pa se bodo okrepila," je za Handelsblatt, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, pojasnil Weidmann.
Predsednik ECB Mario Draghi je pred nedavnim sicer dejal, da bodo obrestne mere v območju evra, ki so zdaj na zgodovinsko nizkih ravneh, ostale nespremenjene daljše obdobje oz. da je opustitev tega dela denarne politike "zelo oddaljena".
A Weidmann, ki sedi v svetu ECB, odgovornem za tovrstne odločitve, je poudaril, da Draghijeve besede še ne pomenijo trdne obljube. Draghi sicer že uporablja nov komunikacijski instrument, imenovan vodilo prihodnjega delovanja, katerega cilj je bolj jasno opredeljevanje obetov in odzivov.
Nemški guverner je opozoril še, da razmeroma mirno dogajanje na finančnih trgih evrskega območja še ne pomeni konca krize. "Krize ni konec, na razrešitev še vedno čaka veliko stvari," je menil in dodal, da vseh težav ne more rešiti ECB, saj niso vse denarne narave.
Strukturnih problemov po njegovih besedah ni mogoče rešiti v nekaj četrtletjih, temveč bodo za to potrebna leta.
Ključna obrestna mera v območju evra je na zgodovinsko nizki ravni 0,5 odstotka.