V Vzajemni so izgubili še eno bitko v sodnem boju proti nekdanjemu predsedniku uprave Marku Jakliču. Čeprav so dobili prvo odškodninsko tožbo in na tej podlagi začeli vpis plombe na njegovi družinski hiši v Ljubljani, jih je sodišče zavrnilo. Njihovi pravni zastopniki so se namreč nespretno lotili premoženja napačnega Marka Jakliča.
Odvetniška pisarna Nine Zidar Klemenčič, ki zastopa Vzajemno v večmilijonskih tožbah proti nekdanjim vodilnim, je presenečeno odkrila, da se je hotela vpisati na nepremičnino v lasti njegovega očeta soimenjaka. Izkazalo se je, da je bil Marko Jaklič starejši ves ta čas lastnik tretjine nepremičnine na Vrhovcih. Preostanek je res obvladoval Marko Jaklič mlajši, vendar le do julija lani. Še pred epilogom tožbe, po kateri bi moral Vzajemni plačati 360.000 evrov, je svoj večinski del prenesel na soprogo.
Prepis nekaj dni pred sodbo
Do prepisa, ki ga je nekdanji direktor Lekarne Ljubljana označil kot »razdelitev skupnega premoženja«, je prišlo le nekaj dni pred sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani. To je v tožbenem zahtevku, s katerim je Vzajemna od Jakliča in nekdanjega člana uprave Franca Henigmana zahtevala povračilo sredstev, ki naj bi jih za projekt Drugo mnenje neupravičeno izplačala podjetju priznanega srčnega kirurga Boruta Geršaka, odločilo v prid Vzajemne. Po tistem je zahtevalo predhodno odredbo na Jakličevih nepremičninah, ki ji je sodišče v Ljubljani oktobra lani tudi ugodilo, a zaman.
Iz za zdaj neznanega razloga je namreč sodišče Vzajemno zavrnilo tudi pri vpisu predhodne odredbe na Jakličevi zloglasni črni gradnji nad Polhovim Gradcem. Neuradno se je to zgodilo zato, ker je na njej republiški inšpektorat za okolje in prostor že pred leti vpisal prepoved »vpisov in spremembe vpisov v zemljiški knjigi«. Omenjena nepremičnina sicer sodi med premoženje, ki sta ga zakonca Jaklič ustvarila v 23 letih skupnega življenja in ga je prevzela soproga.
Ne gre za prvi manever, s katerim je Jaklič zaščitil premoženje pred tožbenimi zahtevki Vzajemne, ki v njegovem primeru znašajo okoli štiri milijone evrov. Že leta 2011 je na svoja posestva nad Polhovim Gradcem z več hektarji zemljišč in gozdov ter hišo na Vrhovcih vpisal 1,2 milijona evrov visok zemljiški dolg. Ta je za tožene menedžerje postal popularno orodje, s katerimi pred rubežem in odvzemom zavarujejo svoje vile in posestva. Zaradi napovedane ukinitve zemljiškega dolga pa je moral Jaklič ubrati drugačno taktiko. Tako je lastništvo nepremičnin prepisal na soprogo in nanje vpisal pravico do dosmrtnega užitka. Kljub temu (še) niso povsem varne pred Vzajemno. Ta lahko izpodbija prenos, vendar bo morala dokazati, da sta Jakličeva to storila z namenom oškodovanja upnikov.
Na varnem tudi premoženje na Hrvaškem
V Vzajemni se bodo pri izterjavi iztoženega denarja verjetno zanašali tudi na Jakličevo premoženje na Hrvaškem. Njegovi podjetji M-Kontakt iz Zagreba in ABC Gradnja iz Splita imata skupaj za več kot milijon evrov premoženja. Hkrati naj bi bil Jaklič lastnik več vil na hrvaški obali, tudi na otoku Korčula. Toda po dostopnih podatkih je tudi hrvaško premoženje umaknil na varno pred Vzajemno. Obe podjetji je septembra lani, torej takoj po izgubljeni tožbi v zadevi Drugo mnenje, prenesel na Petra Romavha, svojega svaka. Jaklič se je medtem obdržal na položaju direktorja. Omenimo, da je Romavh lastnik podjetij, ki so z Lekarno Ljubljana v času, ko je javni zavod vodil Jaklič, ustvarila več kot četrt milijona evrov prihodkov.
Podobno kot Jaklič so tudi drugi toženi nekdanji vodilni kadri pravočasno zaščitili nepremičnine pred tožbami Vzajemne. Zato se še enkrat več upravičeno zastavlja dvom o upravičenosti stroškov za sodne takse in odvetnike. Po podatkih iz avgusta lani so v Vzajemni za odvetniške storitve pri 12 tožbah v dveh letih porabili 229.000 evrov, za sodne takse in sodne izvedence pa 59.000 evrov.