Razkrivamo nove podrobnosti v zgodbi o poceni letalskih vozovnicah Adrie Airways, s katerimi je potoval Gregor Virant. Ključna priča, ki je aktualnega ministra za notranje zadeve v postopku pred komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) pomagala oprati odgovornosti, je Mojca Braz, članica Državljanske liste (DL). Njeno podjetje je nekdanji podizvajalec državnega letalskega prevoznika, njen soprog pa poslovni partner nekdanjega komercialnega direktorja Adrie Tomaža Kostanjška, ki je Virantu odobril najmanj dvajset spornih vozovnic.
Mojco Braz je KPK v poročilu o zadevi Letalske vozovnice označila z inicialkami M. B. Opisala jo je kot »sošolko zakoncev Virant«. Po ugotovitvah komisije je Brazova pri Kostanjšku urejala poceni vozovnice za zasebna potovanja družine Virant. To naj bi počela na zaprosilo Nane Brejc Virant, soproge Gregorja Viranta. Prav na podlagi pričanja Mojce Braz je komisija, ki jo vodi Goran Klemenčič, »brez dvoma ugotovila«, da sam Virant »ni posredoval za nakup cenejših vozovnic«. Že v ponedeljek smo z razkritjem vsebine elektronskih sporočil, s katerimi je Virant v letih 2010 in 2011 osebno naročal letalske vozovnice pri Kostanjšku, ugotovitve KPK postavili pod vprašaj. V nadaljevanju pa objavljamo podatke, iz katerih so razvidne nove luknje v postopku komisije.
Zakaj je Mojca Braz pomagala Gregorju Virantu?
Povezave med Mojco Braz in Gregorjem Virantom niso zgolj osebne, ampak tudi politične. Brazova, podjetnica in navdušena igralka golfa, je namreč jeseni 2011 na listi DL kandidirala na državnozborskih volitvah v volilnem okraju Tolmin. Virantu torej v postopku pred KPK ni pomagala »le« prijateljica soproge in nekdanja sošolka, ampak tudi članica njegove stranke.
Gre za podatek, ki v pomembni meri vpliva na verodostojnost postopka komisije. Že aprila 2013, ob Dnevnikovem razkritju zgodbe o poceni letalskih vozovnicah Adrie, je ta imela velik politični odmev. Tudi zadnji odzivi političnih strank kažejo, da bi morebitne obremenilne ugotovitve KPK dokončno zapečatile politično pot Gregorja Viranta in s tem zelo verjetno tudi DL. Prav želja, da se to ne zgodi, bi lahko bila eden od motivov za »samoovadbo« Mojce Braz. Ta je namreč pred KPK v celoti potrdila Virantove navedbe – to je, da je vozovnice leta 2008, ko je bil Gregor Virant še minister za javno upravo, prek Brazove dejansko kupovala Nana Brejc Virant. Mojca Braz bi se lahko temu priznanju brez prevelikega napora izognila. Protikorupcijska zakonodaja je namreč ne zavezuje k odzivu na vabilo KPK, saj ni ne javna uslužbenka ne funkcionarka. Zakaj se je torej raje spravila v potencialne težave v morebitnih nadaljnjih postopkih pristojnih organov? »Poklicali so me in zdelo se mi je prav, da pridem,« je v kratkem telefonskem pogovoru pojasnila Mojca Braz. Na vprašanje, ali jo je komisija povabila zato, ker ji je to predlagal Virant, je odgovorila, da »tega ne ve«.
KPK politične povezanosti med Virantom in njegovo rešilno pričo ni omenila v poročilu. Prav tako navedb Brazove očitno ni dodatno preverjala. Kmalu po tistem, ko je sredi decembra z Brazovo opravila pogovor, je postopek v delu, ki zadeva Viranta, tudi končala.
A zgodba ima pomembno nadaljevanje, ki ga je Klemenčičeva komisija povsem prezrla. Tako je v poročilu zapisala, da je bila Brazova »prijateljica« Tomaža Kostanjška. Toda po naših podatkih sta bila Mojca Braz in njen soprog Mitja Braz s Kostanjškom in Adrio Airways vsaj na dveh točkah tudi poslovno povezana.
Pomagala ministru, njeno podjetje pa delalo za Adrio
Že leta 2006 je Mitja Braz skupaj s Kostanjškom in njegovim pomočnikom v Adrii Tomažem Škoficem, ki je prav tako sodeloval pri odobravanju spornih vozovnic, ustanovil podjetje Arena. To se je ukvarjalo z upravljanjem športnih objektov, natančneje ledne dvorane v Kranju. Sodišče ga je lani izbrisalo brez likvidacije, saj ga sodnemu izvršitelju ni uspelo najti na uradnem naslovu.
Še pomembneje je, da sta Mojca in Mitja Braz tudi solastnika podjetja za inženiring Mi Projekt. Gre za podizvajalca Adrie Airways v času, ko je bil na njenem čelu Tadej Tufek, komercialo pa je vodil Kostanjšek. Državni prevoznik je podjetje najel za nadzor projektov poslovne stavbe na Brniku in hangarja. Oba je gradilo propadlo Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG). Pri hangarju je celo prišlo do zapletov, zaradi katerih je njegovo gradnjo moral dokončati Aerodrom Ljubljana. Po nekaterih informacijah naj bi v Mi Projektu podpisovali tudi nekatere sporne situacije in domnevno fiktivne posle, zaradi katerih je Adria Airways v času nove uprave vložila tožbo proti GPG. Ti posli naj namreč ne bi bili opravljeni, so bili pa prav zaradi slabega nadzora Mi Projekta plačani. Prihodki Mi Projekta so še leta 2009 znašali 277.000 evrov, po Tufkovem odhodu z vrha Adrie v letu 2011 pa strmo padli.
Prav poslovna povezanost njenega podjetja in Adrie v drugačno luč postavlja tudi trditev komisije, da Mojca Braz Virantu cenejših vozovnic ni urejala zaradi njegove javne funkcije. Ravno nasprotno, Brazova je imela leta 2008 več kot dober motiv za pomoč pri urejanju vozovnic. Vlada, v kateri je sedel Virant, je namreč upravljala državni delež v Adrii Airways, to družbo pa je vodila uprava, ki je podjetju v solastništvu Mojce Braz oddajala podizvajalske posle. Razumeti je tudi mogoče, da je motiv Brazove za urejanje vozovnic upadel po sestopu vlade Janeza Janše, po katerem se je iz politike začasno umaknil tudi Virant. Prav to bi lahko skupaj z dejstvom, da Virant ni bil več javni funkcionar, pojasnilo, zakaj se je sedanji minister za notranje zadeve po letu 2008 za nakupe poceni letalskih vozovnic začel dogovarjati kar sam, in to neposredno s Kostanjškom.
