Avstrijska Koroška postaja vse pomembnejši trg za gorenjske obrtnike in tudi zato so se na jeseniški obrtni zbornici odločili, da se predstavijo na jesenskem velikem sejmu v Celovcu. Take predstavitve bi radi, če bodo le finančne možnosti to dopuščale in če bodo za to imele posluh lokalne skupnosti, nadaljevali tudi v prihodnje.
V Obrtni zbornici Jesenice namreč ocenjujejo, da posle na Koroškem dobiva vsaj petnajst odstotkov njihovih članov. Glede na to, da imajo v evidenci več kot 600 članov, je to zelo velika številka. Sodelovanje s Korošci pa bi radi poglobili in okrepili. V dobro naših obrtnikov, seveda. Trenutno je največ dela v gradbeništvu, ta hip so zelo iskani zidarji, ki prenavljajo fasade (v Avstriji namreč poteka razpis podeljevanja subvencij za energetsko prenovo stavb), pa tudi slikopleskarji, mizarji, električarji in vodovodarji. Za storitvene dejavnosti je povpraševanja manj, a se še vedno dogaja, da Avstrijci pridejo k nam zaradi nižjih cen. Predvsem to velja za kleparska in avtoličarska dela pa tudi servis avtomobilov nasploh. Kot vse kaže, pa bo v prihodnje vse več naših obrtnikov, malih in srednje velikih podjetij prek Karavank preselilo kar celotno dejavnost, sedeže podjetij, mnogi si bodo tam poiskali tudi bivališče.
»V Avstriji je kupna moč stalna in tam krize sploh niso tako zelo občutili. Morda k njim prihaja šele zdaj, ko poslušamo, kaj se dogaja z njihovim paradnim gradbenikom Alpinbauom. Ne glede na to, ali pa prav zaradi tega, pa je Koroška odlična priložnost za naše obrtnike. Po eni strani gre za večji zaslužek, po drugi strani pa smo od Avstrijcev slišali, da naše ljudi zelo cenijo, saj naj bi bila kvaliteta naših mojstrov višja celo od njihovih, da o hrvaških obrtnikih, ki po vstopu v EU tudi iščejo posle tam, sploh ne govorim,« je prepričan predsednik jeseniške obrtne zbornice Niki Zima.
A za delo v Avstriji se je treba prej dobro pripraviti. »Tam res vse 'štima', po drugi strani pa si raznih 'mutnih' poslov in balkanskih iger nikakor ne gre privoščiti. Kazni za na primer neprijavljene delavce so izjemno visoke. Poznam primer, ko je naš obrtnik dobil inšpekcijo, ki je ugotovila nepravilnosti na tem področju, dobil je trideset tisoč evrov kazni, ki se ji ni mogel izogniti, saj so mu takoj zaplenili vse, kar je tam imel. Tam se moraš strogo držati vseh predpisov, sploh glede plačila zaposlenim. Po drugi strani pa so cene storitve v Avstriji tudi za tretjino višje in se kljub dodatnim stroškom delo v tujini splača. Pa še nekaj je; tam ni zamud s plačili, tam ni naknadnih pogajanj glede popustov. Izdati je treba predračun in tega se morata držati naročnik in izvajalec,« je še razložil Niki Zima.
Prav zato se je pred odločitvijo za poskus iskanja posla v Avstriji treba dobro pozanimati o tamkajšnjih pravilih igre. »Mnogi so prepričani, da je to zelo zapleteno, pa sploh ni res. Pri nas uredimo vse potrebne papirje in prijave. Tudi njihova davčna zakonodaja je bolj prijazna in enostavnejša. Samo bog ne daj, da kaj kršiš in te dobijo! Edina ovira je lahko jezik. Nemščino je treba obvladati. Lani smo organizirali brezplačni tečaj nemščine, pa smo komaj pritegnili dovolj tečajnikov. Letos pa je povpraševanja ogromno,« je povedala sekretarka Območne obrtne zbornice Jesenice Vilma Hribar.
Večina jeseniških obrtnikov posle dobiva pri zasebnikih, pri obnovah hiš, stanovanj in podobno. »Izkušnje kažejo, da je tudi tam najboljša reklama dobro opravljeno delo. Pride naš obrtnik v neko vas, in če dobro opravi, bo imel v tisti vasi za leto ali dve dela,« je še dejal Niki Zima, ki pa med kolegi obrtniki in tudi lastniki manjših podjetij opaža, da se vse bolj odločajo o selitvi na Koroško. »Pri nas je cena kvadratnega metra v urejeni obrtni coni sto evrov. Ob Vrbskem jezeru je cena 40 evrov, ob tem pa so na voljo še številne davčne olajšave pri komunalnih prispevkih in drugih davkih. Ne samo da se mnogi že selijo tja poslovno, zadnje čase je mogoče slišati, da se bodo številni odločili tudi za nakup hiše ali stanovanja. Nepremičnine so namreč tam celo cenejše kot pri nas,« je še napovedal Zima, tudi sam samostojni podjetnik. Kot je ocenila Hribarjeva, je svoja podjetja na Koroškem registriralo že vsaj od deset do petnajst podjetnikov iz zgornje Gorenjske, ta trend pa se bo samo še nadaljeval. »Žal nas naša država sili k temu. Le tisti, ki si gor ne upajo, ostajajo tukaj. Kdor si upa, tudi gre in za zdaj mu ni žal,« je bil realen Niki Zima.
