Za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) pol milijarde evrov, kolikor so banki na zadnji skupščini namenili lastniki, po opravljenem skrbnem pregledu kakovosti portfelja banke verjetno ne bo dovolj. Še več, močno zaostreni kriteriji tujih strokovnjakov, ki pregledujejo bilance slovenskih bank, bi lahko pripeljali do tega, da bo celotna kvota, namenjena reševanju bančnega sistema v višini 1,2 milijarde evrov (še za dodatno milijardo se lahko država zadolži) porabljena zgolj za NLB. Bo državi uspelo zagotoviti sredstva ali bo prisiljena prositi za pomoč?
Uprava NLB svoje ocene dokapitalizacije ne razkriva
»Uprava ima svoj pogled na to, kakšna bi bila potrebna višina dokapitalizacije, ne bi pa komentirala številke. Potekajo številni neodvisni pregledi sistemske narave, njihovi rezultati pa lahko vplivajo na spremembo situacije,« pravijo v NLB pod vodstvom Janka Medje.
»Ocena potrebne dokapitalizacije je bila oblikovana na osnovi določenih predpostavk, načrt prestrukturiranja pa je bil oddan konec leta 2012. Presojevalci kakovosti portfelja, cenilci sredstev za prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in izvajalci stres testov lahko uporabljajo drugačne predpostavke in kriterije. Bistvo stres testov je ravno sprememba predpostavk na slabše,« v NLB odgovarjajo na vprašanje, ali bo 500 milijonov evrov za krepitev kapitala banke dovolj. Ob tem dodajajo, da bodo na koncu o višini dokapitalizacije odločali lastniki in regulatorji, v procesu odobravanja državne pomoči pa tudi evropska komisija.
Poročali smo že, da sta izvajalca skrbnega pregleda aktive bank, Ernst & Young in Deloitte, mejo, pri kateri je podjetje obravnavano kot prezadolženo in nesposobno poravnati svoje obveznosti, postavila pri petkratniku dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Naši viri potrjujejo, da dopuščajo izvajalci pregleda aktive zelo malo izjem, vanje naj bi bili pripravljeni privoliti zgolj v primeru velikih infrastrukturnih projektov z zelo predvidljivim denarnim tokom, medtem ko zavarovanja za posojila bolj ali manj ignorirajo, ker da trg ni likviden. Oster kriterij bo slike bančnih bilanc bistveno poslabšal in zvišal zahteve po dodatnem kapitalu, trdijo naši viri. Vse bolj verjetno je, da bo rezultat pregleda slovenskih bančnih bilanc, nad katerim bdi evropska komisija, prošnja za pomoč, dodajajo.
NLB program prestrukturiranja sproti prilagaja
V NLB odgovora evropske komisije na predstavljen načrt prestrukturiranja banke ne pričakujejo pred zaključkom pregleda kakovosti portfelja banke in opravljenimi stres testi. Poročali smo že, da bo morala NLB po pojasnilih DUTB v skladu z rezultati skrbnega pregleda, ki ga v banki opravlja Deloitte, in stres testi, ki jih opravlja Oliver Wyman, dopolniti načrt prestrukturiranja. V NLB pravijo, da s to zahtevo za zdaj niso seznanjeni, sicer pa da je to v pristojnosti evropske komisije. Ta bo tista, ki bo povedala, čemu vse se mora NLB v zameno za dokapitalizacijo odpovedati. Pričakovati je, da bodo zahteve do banke, ki je polletje končala z nekaj manj kot 86 milijoni evrov izgube, strožje kot v preteklosti.
V NLB priznavajo, da so spremembe možne, ker je bil načrt pripravljen na določenih predpostavkah, ki pa niso nujno enake predpostavkam zunanjih ocenjevalcev, sicer pa vsebino vseskozi prilagajajo in ažurirajo. So pa v NLB zanikali informacije, da bi prejeli kakršno koli zahtevo ali predlog za prodajo Tutunske banke v Makedoniji, najuspešnejše banke v skupini. Spomnimo, da si je za prodajo te prizadevala že KBC, ki bi jo bila na drugi strani pripravljena tudi kupiti. »V načrtu prestrukturiranja, ki je bil posredovan v presojo evropski komisiji v začetku leta, so trgi jugovzhodne Evrope in banke, ki na njih poslujejo, opredeljeni kot ključni del skupine NLB,« zatrjujejo v banki.
Ostri kriteriji enaki za vse banke
Ostri kriterij za presojo kakovosti bančnega portfelja pa naj ne bi veljal zgolj za NLB, NKBM in Abanko, ki bodo predvidoma deležne ukrepov za krepitev stabilnosti, ampak tudi za vseh preostalih sedem bank, ki jih je v pregled vključila Banka Slovenije. Ta je Banko Celje, Gorenjsko banko, Probanko, Factor banko, Unicredit banko, Hypo in Raiffeisen banko po naših informacijah presenetila, ko jim je poslala izvajalce skrbnih pregledov in stres testov. Banke z odločitvijo Banke Slovenije, da jih vključi v pregled, niso bile seznanjene vnaprej, pričakujejo pa, da bo stroške pregleda nosila Banka Slovenije. Spomnimo, da naj bi stroške Deloitta, ki pregleduje bilance NLB in naj bi po neuradnih podatkih znašali okoli dva milijona evrov, plačala banka sama.
