Litovski založnik Alma Littera Group, Ram2 kranjskega poslovneža Franja Žnidarja in Učila International Srečka Mrvarja, ki se potegujejo za nakup večinskega deleža MK Založbe, so doživeli hladen tuš. V potrditvenem skrbnem pregledu so namreč izvedeli, da se uprava MK Založbe pod vodstvom Petra Tomšiča s hrvaško skupino Algoritam dogovarja za strateško partnerstvo pri maloprodaji na Hrvaškem ter pripravlja na prodajo skladiščno-logističnega centra v Ljubljani, ene njihovih ključnih nepremičnin.
Izguba nadzora nad hrvaškim trgom
Le dober teden dni pred tem, ko morajo potencialni kupci Abanki Vipa in NLB poslati zavezujočo ponudbo za nakup 52-odstotnega deleža MK Založbe, dejansko ni znano, kaj sploh kupujejo. S strateškim partnerstvom s skupino Algoritam bi namreč MK Založba izgubila še zadnji vpliv na maloprodajo na Hrvaškem. Že sredi leta 2012 se je namreč MK Založba povezala s skupino Profil Daniela Žderića in maloprodajo prenesla na novoustanovljeno družbo Profil Mozaik. V tej ima MK Založba polovični lastniški delež, po sklenitvi partnerstva s skupino Algoritam pa bi bila zgolj še manjšinska lastnica. Zakaj torej v sklepni fazi prodajnih postopkov sklepajo strateška partnerstva, ki utegnejo imeti velik vpliv na njihovo prihodnje poslovanje na Balkanu, v MK Založbi niso konkretno pojasnili. Povedali so zgolj, da se v Profilu Mozaiku pripravljajo nekatere spremembe, ki bi tej družbi omogočile krepitev njenega položaja na hrvaškem trgu.
Prav tako niso želeli pojasniti, s kom se pogajajo o prodaji svojega logističnega centra, prek katerega zalagajo večji del svojih trgovin v Sloveniji in na Balkanu, in kako so kupca sploh iskali. Kot so zatrdili, vse postopke vodijo z vednostjo prodajnega konzorcija, nadzorni svet pa je že sredi lanskega leta potrdil program prestrukturiranja, ki predvideva tudi prodajo nekaterih nepremičnin. S prodajo logističnega centra bi v MK Založbi sicer lahko odplačali okoli polovico od skupno 20 milijonov evrov bančnih posojil. V prvi vrsti bi se s prodajo poplačala NLB, ki ima na logističnem centru vpisano hipoteko v višini sedem milijonov evrov. Toda na drugi strani bi morala MK Založba za logistični center po novem plačevati najemnino, kar bi še dodatno negativno vplivalo na njeno poslovanje.
Padec prihodkov in rekordna izguba
Prav slabo tekoče poslovanje je namreč poleg visoke zadolženosti ena izmed ključnih težav slovenskega založnika, ki se je po neuradnih informacijah lani soočal s kar 15-odstotnim padcem prihodkov. Skupina MK Založba naj bi tako lani ustvarila le še okoli 80 milijonov evrov prihodkov oziroma 40 odstotkov manj kot leta 2008. Zaradi padca prihodkov in visokih enkratnih oslabitev finančnih naložb in nepremičnin naj bi Skupina MK Založba lansko leto sklenila s kar sedmimi milijoni evrov čiste izgube, kar je najslabši rezultat doslej. Na zahtevo revizorjev so morali v MK Založbi lani oblikovati tudi za kar okoli 1,5 milijona evrov rezervacij za poroštva za posojila, ki jih je pri banki Hypo najel Zvon Ena Holding (danes v stečaju). Dodatno so na lansko poslovanje negativno vplivali tudi visoki stroški za izplačilo odpravnin, saj se je število zaposlenih znižalo za kar okoli desetino, na le še 1100.
Toda z odpuščanji v MK Založbi še niso končali. V zameno za petletno reprogramiranje bančnih posojil so se namreč zavezali, da bodo v treh letih število zaposlenih znižali še za dodatnih 20 odstotkov. Prav dogovor o podaljšanju ročnosti posojil pa predstavlja eno izmed največjih skritih tveganj za bodočega lastnika MK Založbe. Čeprav ne vsebuje tako imenovane klavzule »change of control«, ki v primeru spremembe lastništva bankam omogoča takojšen odpoklic posojil, bi lahko bankirji še pred iztekom letošnjega leta kljub temu zahtevali poplačilo vseh svojih posojil. Po napovedih naših virov utegne namreč MK Založba že letos kršiti več zavez, saj bo razmerje med neto finančnim dolgom in ustvarjenim EBITDA bistveno presegalo zgornjo omejitev, ki jo še dopuščajo bankirji. S prodajo logističnega centra bi se zadolženost MK Založbe sicer znižala, vendar bi to na drugi strani vplivalo tudi na bistveno nižji EBITDA. S prodajo in ponovnim najemom prostorov v logističnem centru bi se jim namreč na eni strani za okoli milijon evrov povečali stroški najemnin, na drugi pa znižali prihodki, saj z oddajo prostorov v tem centru na letni ravni ustvarijo okoli pol milijona evrov prihodkov.
