Vlada je danes potrdila predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki ga v DZ pošilja za obravnavo po nujnem postopku, in s tem storila prvi korak k reševanju problematike prezadolženosti podjetij, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Pličanič.
"Kot vemo, je eden glavnih problemov prezadolženost slovenskih podjetij, ki je takšnega obsega, da moramo biti resno zaskrbljeni," je dejal. Ker so možnosti države za neposredno pomoč zasebnemu sektorju omejene, bodo skušali pomagati na sistemski ravni.
Vlada se reševanje problema loteva na dva načina. Prvi je danes sprejet predlog novele insolvenčnega zakona, drugi pa bo nov zakon - trenutno z delovnim imenom zakon o sistemski razdolžitvi -, ki bo omogočil konverzijo terjatev upnikov, še preden bo podjetje glede na zakonska določila insolventno, tako da bo lahko "očiščeno" nadaljevalo s poslovanjem.
Pličanič: Uspeli smo uskladiti različne interese
Glede novele insolvenčnega zakona minister ocenjuje, da so uspeli uskladiti različne interese - med njimi predstavnikov gospodarstva, bank in upraviteljev - in zakon v po mnenju ministrstva ključnih delih spremeniti.
Med ključnimi spremembami je izpostavil krepitev položaja upnikov. Upniški odbor bo lahko po novem zamenjal upravitelja, imel bo tudi možnost vpogleda v dokumentacijo, ki jo v zvezi s postopkom vodi upravitelj.
Poleg tega bo upniški odbor lahko v prisilni poravnavi sprejel sklep o konverziji terjatev v lastniški delež. Predlog uvaja tudi možnost, da lahko vsaka oseba, ki je vplačala nove delnice z denarjem, ali upnik, ki je delnice vplačal s prenosom svojih terjatev, zahteva, da jo sodišče pooblasti za vodenje poslov te družbe.
Delavcem možnost ugovora
Delavci bodo lahko podali ugovor proti vodenju prisilne poravnave, če bo družba za več kot 15 dni zamudila s plačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov. Delavci bodo tudi oproščeni založitve predujma za začetek stečaja. Po novem bi bili poslovodstvo in člani nadzornega sveta delavcem solidarno odgovorni za neizplačane plače iz obdobja zadnjih treh mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
Novela bo tudi uvedla poenostavljeno prisilno poravnavo za samostojne podjetnike in mikro podjetja, s katero naj bi bili ti postopki cenejši in hitrejši, po ministrovih besedah naj bi tudi preprečili zlorabo prisilne poravnave za izčrpavanje podjetij.
Podaljšali bodo obdobje izpodbojnosti poslov s sedanjega enega leta na tri leta pred začetkom insolvenčnega postopka. Razširili bodo tudi nabor pogojev, po katerih se šteje, da je podjetje insolventno, in sicer če bo imelo podjetje račune na podlagi sklepa o izvršbi (ne pa tudi na podlagi sklepa o zavarovanju) blokirane več kot 60 dni neprekinjeno ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni.
Določena bo vmesna dinamika plačila terjatev
V prisilni poravnavi bodo poleg minimalno 50-odstotnega poplačila terjatev v štirih letih določili tudi vmesno dinamiko plačila terjatev. Tako bi moral dolžnik v prvem letu poplačati vsaj osmino, v drugem letu vsaj četrtino in v tretjem letu vsaj tri osmine vseh navadnih terjatev. Upniki bodo lahko zahtevali stečaj, če bo dolžnik za več kot dva meseca zamujal s plačilom svojih obveznosti v prisilni poravnavi.
Novela uvaja tudi možnost prodaje premoženja na javnih dražbah na podlagi padajoče cene, in sicer se bo izklicna cena postavila vsaj za četrtino nad likvidacijsko vrednostjo, nato pa se bo dražilo navzdol.
Kot pomembno novost je minister navedel okrepljen nadzor nad upravitelji, in sicer bo ministrstvo, ki sedaj le podeljuje dovoljenja upraviteljem, nima pa pristojnosti ukrepati, imelo tudi možnost ugotavljanja in sankcioniranja kršitev. Novela tako med drugim uvaja spremembe glede vpogleda v dokumentacijo insolventne družbe, pogojev za dovoljenje upraviteljev in začasne ustavitve imenovanja upravitelja v novih zadevah.
Pličanič je povedal, da zbornica upraviteljev, ki se je po njegovih besedah v nekaterih odmevnih primerih postavila na drug breg kot ministrstvo, zakonske spremembe, vključno z okrepljenim nadzorom ministrstva, podpira.
Vlada širi možnosti za pomoč podjetjem v težavah
Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Z njim se širijo oblike državne pomoči tem podjetjem ter ukinja zgornji znesek najvišje možne višine državne pomoči.
V skladu z novelo zakona se bo možnosti za pomoč države razširilo tudi na kapitalsko naložbo ter konverzijo terjatev z naslova danih posojil in plačanih poroštev v lastniške deleže, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik. Tak primer je denimo Cimos.
V skladu z veljavnim zakonom iz leta 2003 lahko država podjetjem v težavah med drugim pomaga s subvencijami, krediti, je naštel.
Ne bo več omejitve pomoči družbam
Po predlogu novele zakona, ki naj bi jo DZ sprejel po nujnem postopku, se tudi ukinja omejitev dajanja pomoči gospodarskim družbam, v katerih ima država več kot 25-odstotni lastniški delež.
Ta rešitev je ključnega pomena za izboljšanje sistema dodeljevanja državnih pomoči. V položaju, ko so mnoga podjetja prezadolžena in potrebujejo pomoč države pri njihovem reševanju, namreč po oceni vlade ni smiselno izključevati določenih družb kot potencialnih prejemnic državnih pomoči.
Stepišnik je spomnil na cilj vlade, da se poveča zaupanje tuje in domače javnosti do države. "Ena od prednostnih nalog je ureditev javnofinančnega primanjkljaja, druga pa ureditev slabih terjatev bank in istočasno prezadolženih podjetij," je dejal.
Odstopamo od povprečja
Podjetja so v Sloveniji za 15 odstotkov bolj zadolžena kot povprečno evropsko podjetje, je ugotovil in menil, da so se številna znašla v položaju, ko zelo težko odplačujejo obveznosti iz kreditov in imajo premalo lastniškega kapitala.
Država se je zato odločila, da bo poiskala sistem, ki bo podjetjem omogočal, da se likvidnostno okrepijo in na dolgi rok povečajo delež lastniškega kapitala, je pojasnil predlog novele zakona.