Vlada je program sprejela v četrtek, danes pa je bil objavljen na vladnih spletnih straneh. V dokumentu je po posameznih ministrstvih zajet nabor ukrepov, ki jih namerava vlada sprejeti v naslednjih mesecih.
Pilotni prenos sredstev
Na področju sanacije slabih bančnih terjatev si je vlada po do zdaj neuspešnem poskusu izvedbe t. i. pilotnega prenosa sredstev iz NLB na t. i. slabo banko, kot rok za prvi prenos iz bank na DUTB zastavila 30. september. Do takrat bo morala torej zeleno luč prižgati Evropska komisija, to pa se bo najverjetneje zgodilo na podlagi neodvisnih skrbnih pregledov in obremenitvenih testov bank, ki jih izvajata revizijska družba Deloitte in neuradno svetovalno podjetje Oliver Wyman.
Poleg tega vlada do konca oktobra načrtuje tudi pripravo novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, v katerem naj bi sodeč po izjavah ministra za finance Uroša Čuferja med drugim omogočili vstop zasebnega kapitala v DUTB, podaljšali delovanje družbe s pet na 15 let in spremenili določilo, da mora slaba banka vsako leto prodati vsaj deset odstotkov premoženja.
Ustanovitev SDH
Na področju upravljanja z državnim premoženjem vlada za jesen načrtuje ustanovitev Slovenskega državnega holdinga in sprejem celovite strategije za upravljanje kapitalskih naložb države. Na podlagi te strategije naj bi nato sledila prodaja nestrateškega premoženja.
Na področju uravnoteženja javnih financ naj bi bil do konca leta sprejet zakon o davku na nepremičnine, a vlado na tem področju čaka še veliko usklajevanj. Najbolj glasni nasprotniki so v zadnjem času predstavniki kmetov.
Okrepitev pobiranja davkov in pregon sive ekonomije
Poleg tega želi vlada do konca leta okrepiti pobiranje davkov in pregon sive ekonomije, tudi z združitvijo delovanja davčne in carinske uprave. Do konca leta naj bi bili uveljavljeni še nekateri davčni zakoni, od katerih je sporna predvsem novela zakona o dohodnini, ki predvideva odpravo avtomatičnega usklajevanja splošne davčne olajšave.
Na podlagi vnosa fiskalnega pravila v ustavo vlado in slovensko politiko do konca leta čaka še dogovor o izvedbenem zakonu o fiskalnem pravilu. Izboljšanje ravnanja z javnimi financami naj bi zagotovili tudi z novelacijo zakona o javnih financah.
Odprava administrativnih ovir
V programu je nato navedena še vrsta večinoma že znanih ukrepov za spodbujanje gospodarstva, med katerimi so npr. finančna shema za pomoč podjetjem preko SID banke, sprejem ključnih strateških razvojnih dokumentov do konca leta, opredelitev operativnih programov za črpanje sredstev EU v okviru prihajajočega večletnega proračunskega obdobja 2014-2020 in vrsta ukrepov za pospešitev črpanja evropskih sredstev.
Poudarek je dan še na odpravi administrativnih ovir, spodbujanju tujih neposrednih naložb, internacionalizacije podjetij in turizma.
Zniževanje stopnje brezposelnosti
Med ključne prednostne naloge ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sodijo oblikovanje ukrepov za zniževanje stopnje brezposelnosti. Pozornost nameravajo posvetiti tudi krepitvi nadzorstvenih institucij, predvsem inšpekcije dela, in zmanjšanju obsega dela in zaposlovanja na črno. Nov zakon o študentskem delu naj bi pripravili do 31. marca prihodnje leto, shemo za jamstva za mlade pa do konca tega leta.
S sprejemom zakona o poroštvih in zakona o dodatni koncesijski dajatvi naj bi medtem zagotovili dodatne vire za investicije v visoko šolstvo in študentske domove.
Prizadevanja za zmanjšanje korupcije
Zagotavljanje enakih možnosti v družbi in doseganje čim širšega soglasja o nujnih spremembah na področju družinske politike naj bi vlada dosegla s sprejemom izhodišč za novo resolucijo o družinski politiki, glede česar napovedujejo širšo razpravo. Resolucija naj bi bila nared do 1. marca prihodnje leto.
Nadaljujejo se tudi prizadevanja za zmanjševanje korupcije. Za slednje naj bi poskrbela tudi sprememba zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bo okrepila nadzorne in preventivne pristojnosti protikorupcijske komisije. Zakon naj bi pripravili do druge polovice 2014.
Na področju občin se obetajo spremembe obeh ključnih zakonov, tako zakona o lokalni samoupravi kot zakona o financiranju občin. Ambicija vlade je dvig upravljalske in finančne sposobnosti občin, pri čemer bo celovita strategija razvoja lokalne samouprave počakala na konec leta 2014.
