Sistemske reforme so sprejemljive, predvideni ukrepi ekonomske politike pa ne, v oceni nacionalnega reformnega programa 2013-2014, ki ga je vlada konec prejšnjega tedna poslala v Bruselj, meni Štiblar.
Z napačno usmeritvijo že četrta vlada
Že četrta vlada nadaljuje napačno usmeritev, ki se je začela z letom 2004, dodaja. V času 1991-2003 je Slovenija dosegala povprečno gospodarsko rast v višini 3,63 odstotka na leto, v času 2004-2013 pa le 1,15 odstotka. Prioriteta nad vsem je gospodarska rast, z njo bodo vsi drugi cilji uresničljivi, brez se bomo pogrezali še globlje.
A s predvidenimi ukrepi reformnega programa rasti sploh ne bo. Vlada v programu načrtuje padec BDP v letih 2013 in 2014, povečanje stopnje brezposelnosti na doslej najvišje ravni ter rast relativne zadolženosti do tujine. Ali mora slovenska družba to sprejeti? Sledimo Grčiji, Španiji, Cipru, in to z novo vlado z vodilno stranko, opozarja avtor prispevka.
Zasuk od politike stiskanja v rast
Zgolj nadaljevanje dosedanje ekonomske politike in reform, kolikor jih ponuja nacionalni reformni program, po njegovem mnenju ne zadostuje. Potreben bo zasuk od politike stiskanja v rast, od naslanjanja zgolj na tuje vire tudi v uporabo domačih finančnih virov.
Potrebno je povrniti zaupanje najprej doma in zatem v tujini, za to pa je potreben drugačen program kot doslej, ki naj ga nosijo drugi ljudje kot doslej. Potreben je politični konsenz, sklene.
Plače se še znižujejo
V analizi trenutnih gospodarskih gibanj pa Gospodarska gibanja ugotavljajo, da se je trend trošenja prebivalstva z najnižje ravni po aprilu lani obrnil navzgor Investicije so se povečale, okrepilo se je tudi izvozno povpraševanje. Uvoz se je zmanjšal, kar kaže na močno recesijo pri nas. Plače se še naprej znižujejo, pri čemer plače v javnem sektorju še naprej pešajo hitreje kot drugod, najhitreje pa v šolstvu.
