»Vlada ne razpolaga s poimenskim seznamom oseb, ki so v času enega leta pred datumom uvedbe nadzorovane likvidacije iz naslova depozitov dobile izplačanih več kot 100.000 evrov, ker za to nima pravne podlage,« piše v mnenju glede predloga priporočil SDS, o katerih bo sicer v sredo razpravljal matični odbor DZ za finance in monetarno politiko.
Glavnega bremena ne bi smeli nositi izključno davkoplačevalci
Vlada se sicer strinja, da glavnega bremena sanacije ne bi smeli nositi izključno davkoplačevalci. Zato bodo breme v prvi vrsti nosili lastniki bank in imetniki podrejenih lastniških instrumentov, je zapisala.
Kot so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, vlada nima pristojnosti za izvedbo ukrepov za zamrznitev vlog, ki jih imajo pri Probanki in Factor banki lastniki obeh bank, bivši člani uprav in nadzornih svetov, ter z njimi povezane osebe. »Tovrstni ukrepi sodijo v pristojnost Banke Slovenije,« so poudarili.
V primeru nadzorovanega prenehanja poslovanja bo šlo za delujočo banko, premoženje banke pa se bo unovčevalo postopno. V primeru stečaja banke pa bi banki prenehalo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, v celoti bi bile poplačane le zajamčene vloge deponentov, medtem ko bi bile terjatve drugih upnikov poplačane po unovčitvi stečajne mase, praviloma v nizkih deležih, je pojasnila vlada.
V primeru plačilne nesposobnosti bi bila ogrožena finančna stabilnost
Ta je odločitev o likvidacije Factor banke in Probanke sprejela 6. septembra, in sicer na podlagi pobude Banke Slovenije ter začasnega pozitivnega mnenja Evropske komisije k predlaganemu državnemu poroštvu za obveznosti omenjenih bank iz naslova črpanja neposrednega posojila v skrajni sili.
Po pojasnilih vlade bi bila v primeru plačilne nesposobnosti Faktor banke ali Probanke ogrožena finančna stabilnost v Sloveniji. Zaradi prepletenost obeh bank z drugimi finančnimi institucijami v državi, bi namreč s stečajem okužili druge finančne institucije v državi.
Kot še izhaja iz danes sprejetega mnenja vlade, bi se položaj v bankah z vsakršnim odlaganjem ukrepov še dodatno poslabšal, kar bi povečalo stroške nadzorovane likvidacije. Po ugotovitvah Banke Slovenije bi banki postali nelikvidni v septembru oz. oktobru, kar bi pomenilo nezmožnost poslovanja. »Glede na navedeno je bilo v obeh bankah v skladu s pobudo Banke Slovenije nujno hitro ukrepati,« še poudarja vlada.
