Slovensko gospodarstvo je v zadnjem četrtletju lani zraslo za krepkih 2,1 odstotka, v celotnem letu pa utrpelo »le« 1,1-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP) – tako pozitivnega zaključka leta ni uspelo predvideti nobenemu gospodarskemu napovedovalcu, ne slovenskemu ne tujemu. Čeprav se zdi morda bolje, da napovedovalci grešijo s slabšimi kot predobrimi napovedmi, ne smemo spregledati dejstva, da je bilo zadnje lansko četrtletje za Slovenijo prelomno, cena slabših gospodarskih napovedi pa visoka. Napovedani padec BDP se je poleg višjih stroškov zadolževanja namreč prelil v izgube bank in prispeval k večji bančni luknji, ki jo iz lastnih žepov polnimo slovenski davkoplačevalci.
Negativne napovedi škodile Sloveniji
Za koliko je bila večja kapitalska luknja, je težko reči – tudi strokovnjaki o tem niso želeli špekulirati – saj so institucije, ki so opravljale preglede bančnega premoženja in obremenitvene teste, zase zadržale mnoge pomembne metodološke podrobnosti, na kar so glasno opozarjali številni slovenski ekonomisti. Ena ključnih predpostavk obremenitvenih testov je bila verjetnost uresničitve njihovega negativnega scenarija, ki predvideva med drugim globok padec BDP, domače potrošnje in rast brezposelnosti. V Španiji naj bi bila ta verjetnost kar 60-odstotna, za Slovenijo pa podatek ni znan.
Zunanji ocenjevalci bančnega premoženja in obremenitvenih testov so sicer v svojih predpostavkah uporabljali napovedi evropske komisije, ki je bila v svoji jesenski napovedi za kar 1,6 odstotne točke preveč pesimistična. Ali povedano drugače, v Bruslju so zgrešili oceno lanskega slovenskega BDP za več kot pol milijarde evrov. Le za odtenek bolj natančna je bila Banka Slovenije (–2,6 odstotka), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa sta napovedala 2,4-odstotno gospodarsko krčenje. Kako je mogoče, da so vse institucije tako krepko zgrešile v svojih jesenskih napovedih? In za koliko bodo zgrešile letos? EBRD je še jeseni pričakovala denimo 2,5-odstotni padec slovenskega BDP, v januarju pa še vedno krepko dvoodstotno recesijo, medtem ko večina preostalih institucij prerokuje gospodarsko krčenje med 0,7 in 1,4 odstotka.
Na finančnem ministrstvu so dejali, da na zadolževanje sicer najbolj vpliva dejanski BDP, vendar poudarjajo, da so odločitve vlagateljev pogosto odvisne tudi od napovedi različnih institucij. Glede na to, da so bile te v zadnjih napovedih vse krepko preveč pesimistične, je jasno, da so brez dvoma slabo vplivale na ceno slovenskega zadolževanja, saj so prispevale k višjim zahtevanim donosom.
Napačna napoved otežuje delo vlade in podjetij
V Umarju so pojasnili, da je razkorak med podatki posledica dveh dejavnikov. Prvič, gospodarstvo je bilo v zadnjem četrtletju v boljši kondiciji od pričakovanj, zlasti zaradi krepkejših bruto naložb in spremembe zalog. Drugi in najpomembnejši razlog pa je, da je bila Umarjeva napoved, narejena na podlagi podatkov državnega statističnega urada (Surs), ki so v prvi polovici lanskega leta kazali dve zaporedni četrtletji recesije. Po zadnjih revidiranih podatkih Sursa pa je Slovenija na četrtletni ravni v vseh trimesečjih dosegla rast, so pojasnili na Umarju. Karmen Hren, namestnica direktorice Sursa, je na to dejala: »Popravki gospodarske rasti na letni ravni so bili minimalni oziroma takšni kot običajno. To ni razlog za napačno oceno Umarja.«
Čeprav se je Hrenova postavila tudi v bran Umarju, saj je pojasnila, da je najtežje ocenjevati gospodarska gibanja na gospodarskih prelomnicah, torej ob odboju z dna ali ob padcu z vrha, pa je neizpodbitno, da so lahko močno zgrešene napovedi tudi izredno škodljive. Če so preveč optimistične, lahko povzročijo denimo težave pri pripravi in izvajanju državnega proračuna. Značilen primer tega je leto 2009, ko je slovenski BDP strmoglavil za skoraj osem odstotkov (7,9 odstotka). Še jeseni 2008 je Umar (in številni drugi) napovedoval 3,1-odstotno gospodarsko rast, kar pomeni, da se je zmotil za kar 11 odstotnih točk ali za več kot 3,5 milijarde evrov. Fiskalni svet je leta 2012 opozoril na nezanesljivost gospodarskih napovedi. Zapisali so, da je v zelo negotovih razmerah praktično nemogoče pripraviti proračun, saj obstaja velika verjetnost, da bodo napovedi napačne. Ekonomist Jože P. Damijan je tako na svojem blogu zapisal, da pomeni napaka napovedi v velikosti ene odstotne točke razliko približno 160 milijonov evrov v ocenjenih javnofinančnih prihodkih, ki zajemajo dobrih 45 odstotkov BDP. Napaka za tri odstotne točke pa že skoraj pol milijarde evrov. Na ministrstvu za finance so sicer pojasnili, da v primeru previsoko (preveč optimistično) načrtovanih prihodkov proračuna te uravnavajo sproti in temu prilagajajo tudi odhodke.
Po oceni Črta Kostevca z Ekonomske fakultete v Ljubljani so napačne napovedi lahko problematične tudi za podjetja. »Če je napoved bolj pesimistična od resničnega stanja, lahko podjetja odlagajo vlaganja,« je pojasnil. Nekdanji finančni minister Dušan Mramor pa na drugi strani meni, da gospodarske napovedi bolj kot na podjetja, med katerimi so najbolj neodvisni izvozniki, vplivajo na finančne institucije, ki na njihovi podlagi oblikujejo poslovne strategije.
Napovedi so le napovedi
Katerim napovedim gre torej zaupati? Mramor pravi, da so napovedi le napovedi, »vsakič so napačne v eno ali drugo smer«. Na začetku krize so bile napovedi pogosto preveč optimistične, zdaj pa so večkrat preveč pesimistične. Razlog za to je, da so narejene na podlagi modelov, ki temeljijo na trendih in izkušnjah iz preteklih let. »Vsakokrat, ko se zgodijo nenadne gospodarske spremembe, nastanejo zato večje napake v gospodarskih napovedih,« je jasen Mramor, ki meni, da so slovenski napovedovalci pogosto celo boljši kot tuji. Kot primer je navedel Veljka Boleta, ki je po njegovem mnenju eden najboljših napovedovalcev gospodarskih gibanj.
»Čeprav je bil v zadnjih nekaj desetletjih narejen velik napredek pri napovedovanju gospodarskih gibanj, je to še vedno napol znanost, napol alkimija,« pa je slikovito opisal vedo napovedovanja gospodarskih gibanj Kostevc, ki je prepričan, da je prav v krizi najtežje napovedovati gospodarska gibanja. »Težko je uganiti, kako se bo dva milijona prebivalcev Slovenije in nekaj tisoč podjetij odzvalo na eksterne šoke, vlade politike in druge dejavnike.«
