Okrožno sodišče je 26. februarja odločitev za stečaj sprejelo na podlagi predloga, ki so ga podali štirje delavci, ker jim družba ni izplačala plač in prispevkov za oktober, november in december lani.
CPL je sicer na dan, ko je bil sklican narok za obravnavo predloga delavcev na sodišču, tem štirim delavcem nakazal plače s prispevki za omenjene mesece in regres za lani. Okrožno sodišče je ocenilo, da je bilo to plačilo na dan naroka izvedeno po poteku roka, zato je po mnenju sodišča veljala neizpodbitna domneva, da je dolžnik trajneje nelikviden.
Višje sodišče je v danes objavljenem sklepu, ki nosi datum 10. april, zapisalo, da je upnikov pravni interes za začetek stečaja izključno v tem, da se v postopku poplača. Če je upnik poplačan že pred začetkom stečajnega postopka, po navedbah višjega sodišča nima več pravnega interesa za vodenje postopka, s tem pa preneha tudi njegova aktivna procesna legitimacija (torej ne more več nastopati kot predlagatelj postopka).
Sodišče dodaja, da upnikovega pravnega interesa tudi ni mogoče širiti s pravnim interesom ostalih upnikov za poplačilo njihovih terjatev. Okrožno sodišče je namreč ugotovilo, da CPL takrat ni imel le štirih zaposlenih delavcev, katerim niso bile plačane plače, in da gre v zvezi s plačilom le štirih upnikov za neenako obravnavanje upnikov.
Višje sodišče tako ne more slediti stališču prvostopenjskega sodišča, da upnik, ki je poplačan, obdrži aktivno procesno legitimacijo, češ da še vedno obstoji njegov pravni interes za vodenje postopka, ki je v poplačilu vseh upnikov.
Višje sodišče tudi pravi, da je okrožno sodišče samo ugotavljalo dejstva, ki jih predlagatelj ni zatrjeval (da CPL ni plačal prispevkov za mesec september) in na katera je nato opiralo svojo odločitev. Višje sodišče sicer ugotavlja, da iz dopisa Davčne uprave RS izhaja, da omenjeni davki in prispevki za september niso bili poravnani, da pa tega ni izpostavilo niti okrožno sodišče niti predlagatelji stečaja. S tem pa se je dolžniku odvzelo pravico do izjave, pravi višje sodišče.
Višje sodišče okrožnemu sodišču nalaga, naj v ponovljenem postopku obravnava predloge ostalih upnikov, ki so zahtevali stečaj - SGP Zasavje v stečaju, SKB banka, Probanka, Banka Celje in SCAC Italpali -, pri tem pa naj najprej preizkusi, ali je izkazana aktivna procesna legitimacija upnika SGP Zasavje, saj je ta prvi vložil predlog za stečaj. Insolvenčni zakon namreč na datum uvedbe stečajnega postopka veže določene pravne posledice začetka postopka, dodaja sodišče.
