Nekaj dokumentov že dobili
Prenos slabih terjatev na slabo banko mora odobriti Evropska komisija, saj gre v osnovi za državne pomoči. Dokumente o Novi Ljubljanski banki je komisija že dobila, o Novi kreditni banki Maribor še ne. A prenosa terjatev v nobenem primeru ne bo odobrila, dokler ne bo izveden neodvisni zunanji pregled kakovosti stanja v bankah, so povedali viri.
K neodvisni oceni stanja slovenskih bank je Evropska komisija pozvala Slovenijo v priporočilih 29. maja, podanih na podlagi ocene slovenskega proračunskega in reformnega načrta, ker dvomi o verodostojnosti ocene Banke Slovenije, da bo za dokapitalizacijo slovenskih bank dovolj 900 milijonov evrov.
Najem neodvisnega zunanjega svetovalca
Slovenija naj ukrepa "za najem neodvisnega zunanjega svetovalca v juniju 2013, ki bo opravil pregled kakovosti aktive bank v celotnem sistemu. To naj konča v letu 2013 in zagotovi hitrejši napredek v primeru dveh bank (NLB in NKBM), ki sta že predmet postopka državne pomoči, da se bo pospešilo izboljšanje njunih bilanc stanja," piše v priporočilih komisije.
Slovenska premierka Alenka Bratušek je sicer 22. maja v Bruslju na vprašanje tujih novinarjev o verodostojnosti ocen, da potrebujejo banke 900 milijonov evrov, poudarila, da so te ocene po potrebi pripravljeni še enkrat preveriti, a pod pogojem, da to ne bi ustavilo postopka čiščenja bančnih bilanc, saj Slovenija z njim zamuja že več let.
Ob tem je tedaj na novinarski konferenci po koncu vrha unije še pojasnila, da so slovenske oblasti Evropski komisiji že poslale prvi dokument, povezan s prenosom terjatev na slabo banko, in sicer o sanaciji NLB, in da upajo na njeno hitro soglasje, da bodo lahko slabe terjatve na slabo banko prenesli že junija.
Reformni načrti verodostojni in razmeroma kakovostni
Proračunski in reformni načrti Slovenije so sicer po oceni virov pri EU razmeroma kakovostni in verodostojni, a njihovo izvajanje je treba začeti takoj in biti mora dosledno. Za zdaj kaže, da izvajanje načrtovanih ukrepov poteka dobro, a Slovenija nikakor ne sme zapravljati časa, so danes še opozorili viri pri EU.
Slovenija je dobila 29. maja iz Bruslja devet podrobnih priporočil s konkretnimi roki za njihovo izvedbo. Najpomembnejše je po navedbah virov priporočilo, ki se nanaša na banke. Ključno pa je tudi priporočilo, povezano z odpravljanjem presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki od Slovenije terja konkretne ukrepe v oktobru.
Če Slovenija priporočil ne bo jemala resno, na primer če bo roke močno prekoračila brez tehtnih utemeljitev ali če se bodo kršitve kopičile, bo komisija ukrepala. Kadar koli lahko sproži postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij. A to ni edini vzvod, ki ga ima na voljo. Še verjetneje je, da bi v tem primeru uporabila mehanizem okrepljenega nadzora, ki jih uvaja dvojček, pravijo viri.
Pomoč ne bo potrebna, če bo do ukrepov prišlo pravočasno
Dvojček je zakonodajni sveženj, ki je začel veljati konec maja. Krepi nadzor nad nacionalnimi proračuni članic z evrom in na splošno nad državami s finančnimi težavami. Za članice, ki so v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, uvaja nov sistem okrepljenega nadzora, ki terja od problematične članice redno obveščanje o ukrepih, komisiji pa omogoča več vpogleda v ukrepanje članice.
Pomembna novost, ki jo prinaša dvojček, je to, da bo lahko komisija v skrajnem primeru po novem predlagala, naj problematična članica zaprosi za program mednarodne finančne pomoči, medtem ko je bilo to uradno doslej izključno v rokah članice. Predlog komisije morajo sicer potrditi članice.
Viri pri EU so sicer tudi danes ponovili že večkrat slišane besede - Slovenija je v težkem položaju, a pomoči ne bo potrebovala, če bo ukrepala naglo in odločno. Vse roke in priporočila je tako treba po navedbah virov razumeti kot vodilo po poti ukrepanja, s katerim se bo država izognila programu pomoči.
