V zgodbi o imenovanju Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper je eno ključnih vprašanj, s čim bo novi predsednik uprave te družbe »odplačal« podporo, ki jo je pridobil v tednih pred imenovanjem.
V zadnjih dneh se na veliko omenja možnost, da bo Luka pod Mišičem dejavnost premika vagonov na svojih industrijskih tirih prenesla pod okrilje Slovenskih železnic (SŽ). Gre za idejo, staro že vsaj desetletje, ki so se je v Kopru do zdaj vedno otepali. Z njo bi namreč železnicam, ki jim tržni delež pri tovornem prometu najeda tuja konkurenca, dali v roke ključe do obvladovanja transportnih tokov med pristaniščem in srednjo Evropo. Toda Mišič, ki bo krmilo Luke Koper po načrtu prevzel čez tri dni, ima več stičnih točk s SŽ. Dva glasova podpore v nadzornem svetu mu je namreč zagotovil Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti, ki je del zveze sindikatov Alternativa. V njem imajo glavno besedo železničarski sindikati. Za Mišičevo imenovanje pa je pri nadzornikih lobiral tudi nekdanji generalni sekretar SŽ Igor Šimenc, čigar poslovne povezave domnevno še vedno vodijo do železničarskih vrst.
Mišiča nam včeraj ni uspelo priklicati za komentar neuradnih informacij o domnevni vezani trgovini s SŽ. Tam so zanikali, da so se z Luko pogovarjali o prenosu dejavnosti premika. A več nepovezanih virov nam je potrdilo, da je ta ideja, ki predvideva tudi prezaposlitev 36 premikačev na eno od družb SŽ, že nekaj časa »v etru«. To nakazuje tudi več indicev. Mišič je namreč v programu med cilji svojega mandata navedel »izboljšavo odnosov s SŽ«. Obenem se je v njem zavzel za izločitev nekaterih dejavnosti iz Luke. Na SŽ so bili tudi sicer zadnja leta večkrat javno kritični do koprske družbe. Že septembra 2011 je predsednik sveta delavcev in podpredsednik nadzornega sveta SŽ Silvo Berdajs javno poudarjal, da Luka na račun SŽ ustvarja dobiček. Še lani pa je bila aktualna ideja, da bi država 134,3 milijona evrov dolga železnicam vrnila kar z delnicami Luke.
V vsakem primeru je takšno ali drugačno obvladovanje Luke in njene dejavnosti premika vse pomembnejše za strateški položaj SŽ. To bi jim namreč omogočilo narekovanje politike cen in »omejevanje« konkurenčnih prevoznikov na slovenskih tirih. Družba SŽ – tovorni promet je samo v zadnjih dveh letih skupaj ustvarila okrog 20 milijonov evrov izgube. Lani je ustvarila za okrog 165 milijonov evrov prihodkov, kar je 15 milijonov evrov manj kot v letu 2011. Obenem se je v zadnjih letih v tovornem prometu med Koprom in Avstrijo oziroma Madžarsko precej okrepil tržni delež družbe Rail Cargo Adria. Karte pa bi lahko precej premešala tudi skorajšnja privatizacija tovornega prometa na Hrvaškem. Tudi zato ne preseneča, da so v SŽ v zadnjih letih domala ves čas odločno podpirali ideje o domačem logističnem holdingu, ki bi SŽ tesneje povezal z Luko. Tudi pri morebitnem iskanju politične podpore za prevzem dejavnosti premika v Luki so si na SŽ očitno že pripravili teren. Pri sanaciji namreč vseskozi opozarjajo na vlogo države in njene neplačane obveznosti do SŽ. Teh naj bi bilo zdaj že za 350 milijonov evrov. Ker država tega denarja nima, bi lahko na železnicah tesnejšo povezavo z Luko vladi predstavili kot »načrt B«, ki proračuna vsaj neposredno ne bi stal niti evra. Spet druga zgodba je, kakšne posledice bi imela vezana trgovina s SŽ za Luko. Poleg tega, da bi lahko na dolgi rok vplivala na njeno konkurenčnost, bi pomenila odmik od prakse v drugih pristaniščih, kjer industrijske tire obvladujejo njihovi upravljalci.
