Pismo, ki ga je velenjski župan omenjenim poslal sredi prejšnjega tedna, medijem pa v petek, je namenjeno predvsem tistim, ki imajo možnost sodelovati v dokapitalizaciji Gorenja, je v izjavi za STA danes pojasnil Kontič.

"Tu bo možnost, da tudi slovenski delež oziroma ta delež, ki ga Slovenija v Gorenju ima, obdržimo, če bi se za dokapitalizacijo odločili. V nasprotnem primeru se bo seveda delež, ki ga ima država prek Kada v Gorenju, zmanjšal, kar se odraža tudi na možnosti vplivanja na nadaljnji razvoj Gorenja, na nova delovna mesta, na ohranjanje sedanjih delovnih mest, pa tudi povezano s selitvijo proizvodnje v Srbijo," je dejal Kontič.

Po njegovih besedah je bil osnovni namen pisma opozoriti tiste, ki odločajo o državnem deležu v podjetju, ki še nosi prihodke in ima blagovno znamko, ki jo povezujejo s Slovenijo, da morda razmišljajo podobno kot v Srbiji, kjer država investira v podjetja in ohranja ter pridobiva kvalitetna, tudi nova delovna mesta.

Kontiča skrbi selitev delovnih mest iz Slovenije v Srbijo

Kontič ne nasprotuje popolnoma privatizaciji, boji pa se, da bodo za prihodnje mesece načrtovani postopki pomenili, da se v Sloveniji odrekamo tistemu, kar je v Sloveniji dobro. V Gorenju v Srbiji bo po njegovih besedah vsekakor Srbija prek vlade vključena in bo tudi odločala o nadaljnji razvojni politiki tam.

"Naša bojazen je povezana s tem, da če se bo to v Srbiji dogajalo, to pomeni, da se bo del proizvodnje še naprej selil v Srbijo, tam se bodo ustvarjala nova delovna mesta, v Sloveniji pa bomo ta delovna mesta zmanjševali," je opozoril Kontič in izjavo pospremil s podatki, da je bilo v Srbiji v Gorenju v zadnjih letih odprtih okoli 2000 delovnih mest, v Sloveniji pa se je v zadnjih petih letih število zaposlenih zmanjšalo za okoli 2500.

Predlagane tri dokapitalizacije do 63 milijonov evrov

Povedal je še, da se je na pismo doslej odzval predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Ta je v dopisu navedel, da se da iz Kontičevega pisma vladi razumeti, da bi lahko Srbija v interesu uprave vstopila v lastniški delež Gorenja, kar po Bobinčevih pojasnilih ni namen oz. se to ne bo zgodilo, je pojasnil Kontič in dodal, da gre za to, da bi Srbija skupaj z Gorenjem investirala v proizvodnjo v Srbiji, podobno kot imajo to urejeno s Fiatom.

Potem ko sta Gorenje in Panasonic v začetku julija podpisala dolgoročno strateško partnerstvo, je velenjska družba za 23. avgust sklicala skupščino. Med predlaganimi sklepi uprave in nadzornega sveta podjetja so tudi tri dokapitalizacije, ki bi lahko dosegle okoli 63 milijonov evrov.