Logičen in nujen ukrep
Ukrep Banke Slovenije je po mnenju ekonomista Jožeta P. Damijana logičen in nujen. »To je začetek resne konsolidacije slovenskega bančnega sistema, kjer bodo od domačih bank najverjetneje ostale le tri ali štiri,« je dejal za STA. Ukrep je bil po njegovem že dolgo pričakovan ter nujen za sanacijo in konsolidacijo slovenskega bančnega sistema. »Škoda, da se Banka Slovenije tega ni lotila že pred štirimi leti, saj bi bil v tem primeru strošek za davkoplačevalce bistveno manjši,« je prepričan.
V luči garancije države za obveznosti obeh bank in bančne vloge po njegovem mnenju ne bi smelo priti do navala na banke, kar je Banka Slovenije tudi hotela preprečiti. »Seveda pa tega nikoli ni mogoče izključiti,« je povedal.
Ostale bodo tri ali štiri domače banke
Ocenjuje, da »lukenj« Factor banke in Probanke nihče ne bi hotel kupiti. »Potencialne investitorje iz eksotičnih držav je do sedaj zanimala le njuna bančna licenca za poslovanje v območju evra, vendar pa nikakor ne bi hoteli prevzeti njunih bremen oziroma lukenj,« je dejal.
To je po mnenju Damijana začetek resne konsolidacije slovenskega bančnega sistema, v katerem bodo od domačih bank najverjetneje ostale le tri ali štiri. »Pričakovati je, da bodo Banka Celje, Abanka in Gorenjska banka pripojene oz. prodane eni od obstoječih domačih bank, izjemoma je možno tudi h kakšni tuji. Če bo seveda pri tujih bankah sploh interes za kaj takega,« je sklenil.
Ni razloga za preplah
Ob odločitvi Banke Slovenije ni razloga za zaskrbljenost in preplah, so za STA danes povedali viri pri Evropski komisiji. Zatrdili so, da v Bruslju odločitev slovenskih oblasti popolnoma podpirajo in da nikakor ne gre za dogodek, ki bi Slovenijo približal programu pomoči.
Slovenske oblasti, torej vlada in Banka Slovenije, so naredile pravo stvar, so poudarili viri. Spomnili so, da sta imeli obe banki težave že dolgo časa. Te so bile dobro znane, banki pa se nista bili spodobni normalno prestrukturirati.
Kot poudarjajo viri, gre za nujen korak v procesu čiščenja bančnega sistema, kar je nekaj, kar Slovenija mora storiti in na kar jo v Bruslju vseskozi opozarjajo.
To ne pomeni, da se je Slovenija približala programu pomoči
Današnje odločitve se po trditvah virov ne sme razumeti kot slab signal. V Bruslju so ob tem zelo zadovoljni z ukrepanjem Slovenije glede sanacije razmer v treh velikih bankah - NLB, NKBM in Abanki. Viri tudi pravijo, da komisija zelo dobro sodeluje z novim guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem.
Odločitev o nadzorovani likvidaciji obeh bank je po navedbah virov spodbuden signal, da se slovenske oblasti s težavami v bančnem sektorju spopadajo na urejen način in v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo.
Zato po zagotovilih virov tudi nikakor ne gre za dogodek, ki bi pomenil, da se je Slovenija približala programu pomoči.
Prvi korak h krepitvi stabilnosti v bančno-finančnem sistemu
Kot je na novinarski konferenci med današnjo sejo vlade povedal minister za finance Uroš Čufer, sta vlada in Banka Slovenije z današnjo odločitvijo začeli izvajati ukrepe na podlagi zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je povedal, je do odločitve za nadzorovano likvidacijo prišlo, ker sta banki likvidno izredno šibki, stanje pa naj bi se še poslabševalo. Odločitev je bila sprejeta, da bi zaščitili varčevalci obeh bank. Nadzorovano prenehanje pomeni, da bodo vsi varčevalci poplačani tako podjetja kot tudi fizične osebe. »To je prvi korak h krepitvi stabilnosti v bančno-finančnem sistemu v Sloveniji,« je povedal Jazbec.
Nemoteno poslovanje z bančnimi karticami
Poslovanje obeh bank bo v prihodnje potekalo nemoteno. Vsi navadni upniki - deponenti in kreditorji banke, ne glede na to, ali so fizične ali pravne osebe - bodo poplačani, njihovi depoziti pa so varni ne glede na višino posameznega depozita in bodo v celoti izplačani ob dospelosti, saj bosta banki delovali do zaključka vseh poslov z navadnimi upniki, zagotavlja centralna banka.
Stranke (fizične in pravne osebe) bodo še naprej lahko nemoteno poslovale z bančnimi karticami, opravljale plačilni promet in ostale bančne storitve.
Kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene, ostajajo v veljavi. Posojilojemalci morajo odplačevati svoj dolg ob dospelosti, nikakor pa jim ne bo treba predčasno poplačati dolga. Strošek prenehanja poslovanja bodo v prvi vrsti nosili lastniki obeh bank (delničarji), nato imetniki podrejenih finančnih instrumentov, preostanek pa Republika Slovenija, dodaja Banka Slovenije.
Poroštvo v višini milijarde evrov
Nadzorovano prenehanje poslovanja v praksi pomeni, da je država Banki Slovenije izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov za Factor banko, ki bo omogočalo nemoteno zagotavljanje likvidnosti in normalno izpolnjevanje obveznosti obeh bank do navadnih upnikov.
V času nadzorovanega prenehanja poslovanja banki praviloma ne bosta sklepali novih poslov.
Banka Slovenije je v obeh bankah imenovala izredno upravo, in sicer je v Probanki predsednik uprave Imre Balogh, člana uprave pa Igo Gruden in Marko Novak, v Factor banki pa je predsednik uprave Klaus Schuster, člana uprave pa Matevž Slapničar in Vitomir Krašovec.
Naloge nadzornega sveta in skupščine bo opravljala Banka Slovenije
Z imenovanjem izredne uprave so dosedanjima upravama prenehale pristojnosti, naloge nadzornega sveta in skupščine pa bo opravljala Banka Slovenije.
Jazbec je še povedal, da gre za ukrep, s katerim želijo preprečiti povečan dvig depozitov v ostalih bankah. O možnosti, da bosta banki šli v likvidacijo, se je že govorilo, z odlašanjem odločitve pa bi le še povečali negotovost, je dodal.
Evropska komisija začasno odobrila načrte Slovenije
Evropska komisija je začasno odobrila načrte Slovenije, da zagotovi državno poroštvo za obveznosti Factor banke v višini 540 milijonov evrov in Probanke v višini 490 milijonov evrov. Komisija je ocenila, da so ukrepi nujni za zagotovitev finančne stabilnosti v Sloveniji in da ne bodo nepravilno izkrivili konkurence, je danes objavila komisija.
Komisija ugotavlja, da je državno poroštvo nujno za ohranitev stabilnosti finančnega sistema v Sloveniji in je v skladu s spremenjenimi pravili o državnih pomočeh za banke.
Ukrep je bil oblikovan tako, da bo stabiliziral pasivno stran bilanc obeh bank in dal zagotovilo trgom, piše komisija in dodaja, da je ukrep odobrila kot začasno pomoč za obdobje dveh mesecev oz. dokler ne bo sprejela končno odločitev o načrtu prestrukturiranja ali postopnem prenehanju obeh bank. Ta načrt naj bi Slovenija v Bruselj poslala v roku dveh mesecev.
To je standarden postopek za reševanje in prestrukturiranje bank, pri katerem komisija v prvem koraku začasno odobri likvidnostno podporo. Glede na pravila o državnih pomočeh sodelovanje varčevalcev ali drugih pomembnih upnikov ni zahtevano, pojasnjuje komisija.
