Kot je spomnil, memorandum določa, da postopki v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami na Hrvaškem stojijo, dokler ne pride do končne rešitve, ki se išče v okviru sukcesije.
Minister Erjavec je danes izrazil začudenje in obžalovanje, ker ti postopki na Hrvaškem še naprej tečejo, poudaril pa, da "odločbe hrvaških sodišč ne bodo imele nobenih posledic za Slovenijo, saj sta leta 1994 Hrvaška in Slovenija podpisali pogodbo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah", ki v 21. členu določa, da "tiste tuje sodne odločbe, ki so v nasprotju z ustavo in pravnim redom Republike Slovenije ne morejo biti pripoznane in izvršljive".
Tudi če bi hrvaška sodna odločba postala pravnomočna - Erjavec sicer pričakuje, da bo postopek tekel do hrvaškega vrhovnega sodišča, saj se bosta LB in NLB pritožili - bo Slovenija uveljavljala omenjeno določilo pogodbe, da gre za sodno odločbo v nasprotju s slovenskim pravnim redom in tako ne bo izvršljiva, je na novinarski konferenci dejal minister.
Različna sodna praksa
Ob tem je kot zanimivo označil različno sodno prakso na Hrvaškem, saj je v primeru, ko LB toži hrvaška podjetja za kredite, hrvaško sodišče prekinilo sodni postopek, dokler to vprašanje ne bo rešeno v okviru nasledstva.
Obžaloval je, da Hrvaška memoranduma ne spoštuje in se vprašal, zakaj ga je sploh podpisala, če ne more spoštovati tistega, kar je v njem zapisano.
Na novinarsko vprašanje, ali gre za zaostrovanje odnosov med državama, je minister dejal, da zadeva seveda vpliva na odnose in da so se ohladili odnosi med njim in hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić, s katero sta se v začetku pogajala o memorandumu. Tako včeraj v Bruslju "ni bilo tako, kot je bilo", je dodal.
Na vprašanje, ali bo Slovenija zaradi nespoštovanja mednarodnega dogovora s strani Hrvaške to problematizirala v EU, je minister dejal, da bodo nastalo situacijo preučili in poudaril, da sodba še ni pravnomočna. Upa pa, da bo Hrvaška "še enkrat premislila o vsem in spoštovala, kar je zapisano v memorandumu".
Po njegovi oceni je sicer omenjena pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah zadosten instrument, ki varuje slovenske interese. "Če bi slučajno ugotovili, da to ne zadostuje, so seveda še druge možnosti, od tega da se sproži meddržavno tožbo v zvezi s to zadevo". Ocenjuje pa, "da hrvaške morebitne pravnomočne sodbe v Sloveniji ne bodo izvršljive in da ne bo potrebno uporabiti kakšnih drugih pravnih instrumentov".
Erjavec je novinarsko konferenco sklical, potem ko je sodišče v Zagrebu danes v prvi, sicer še nepravnomočni, razsodbi po marca lani podpisanem memorandumu razsodilo v prid Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb (PBZ) v tožbi proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB. Po besedah ministra gre za okoli 27 milijonov evrov.
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu sicer vztrajajo, da Hrvaška ni kršila memoranduma, temveč da ga je, ravno nasprotno, spoštovala. Kot so na ministrstvu dejali za STA, "v memoranduma piše, da se država obvezuje zagotoviti zastoj" postopkov. Poudarili so, da je zunanja ministrica Vesna Pusić "vse to" pojasnila na srečanju z Erjavcem novembra v Zagrebu.
Zunanja ministra sta se takrat zgolj strinjala, da je glavna razlika v prevodu besede "stay" v memorandumu, ki jo Slovenija razume kot prekinitev postopkov, na Hrvaškem pa jo razumejo kot mirovanje postopkov za največ dve leti.
Pusićeva je po novembrskem srečanju dejala, da je Hrvaška izpolnila vse svoje obveznosti iz memoranduma, medtem ko Slovenija ni zagotovila soglasja svojih odvetnikov za mirovanje postopkov. Z mirovanjem postopkov pa bi se morali strinjati obe strani. Je pa večkrat tudi omenila, da je Hrvaška pripravljena iskati rešitev za spor o LB tudi v okviru arbitraže.
Hrvaški banki sta dobili tožbi proti (N)LB
V primeru tožbe PBZ gre za približno 220.000 evrov, medtem ko je zahtevek Zagrebške banke občutno višji in je izražen v osmih valutah od 318.000 funtov do 18 milijonov švicarskih frankov. Med drugim gre za 1,4 milijona evrov in devet milijonov ameriških dolarjev.
Če se bodo pritožili, še ni znano
Kot je odločilo sodišče, bosta morali LB in NLB izplačati zneske. PBZ in Zagrebška banka sta sicer zaprosili za »zastoj« postopka, LB in NLB pa za prekinitev, vendar je sodišče njihove predloge zavrnilo, ker bi se morali stranki v postopku strinjati.
Gre za prvostopenjski sodbi, ki še nista pravnomočni. Odvetnik LB Matija Pečatnik za zdaj še ni želel napovedati, ali se bodo na sodbo pritožili, ampak je nakazal, da bodo najprej počakali na odziv Ljubljane.
Današnji razsodbi sta prvi po podpisu memoranduma 11. marca lani na Mokricah, v katerem se je hrvaška vlada zavezala, da bodo postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih mirovali do celovite rešitve v okviru nasledstva.
27 tožb Zagrebške banke in PBZ proti slovenskim bankam
Zagrebško občinsko sodišče je pred podpisom memoranduma že dvakrat nepravnomočno odločilo v primerih tožb proti slovenskim bankam, in sicer enkrat v prid hrvaški strani, enkrat pa v prid slovenski strani. V enem od primerov se je sodnik odločil za nadaljevanje postopka.
Na hrvaških sodiščih obravnavajo 27 tožb Zagrebške banke in PBZ proti slovenskim bankam.
