Zaposleni v Termoelektrarni Trbovlje (TET) še vedno nimajo odgovorov, kakšna bo njihova usoda ob prehodu TET v hladno rezervo do sredine avgusta. TET bodo nato predvidoma spet zagnali do 1. decembra, nadaljnja prihodnost proizvodnje po tem datumu pa ni znana niti njihovemu vodstvu in nadzornikom, je povedal Franc Blaznek.
Vodstvo elektrarne je sicer pripravilo poslovni načrt za letos, ki pa je še v usklajevanju, je pojasnil Blaznek in dodal, da ga bo nadzorni svet predvidoma obravnaval v četrtek. O podrobnostih dokumenta Blaznek do ponedeljkovega sestanka sindikata in sveta delavcev TET z Blažem Košorokom, predsednikom uprave Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), še ne želi govoriti, saj bo morda po pogovorih prišlo do kakšnih sprememb, trenutno pa vse bolj kaže na to, da bo TET v prihodnje izginil z zemljevida slovenske energetike.
Zaposleni TET od Košoroka pričakujejo jasne odgovore, kako bodo preživeli letošnje leto, kakšna je vizija družbe v naslednjih letih in ali bo HSE vendarle sklenil prodajo TET, je povedal predsednik sindikata TET Aleš Žagar. V času, ko bo proizvodnja stala, se bo namreč družba soočila z likvidnostnimi težavami, zato zaposlene, ki bodo najverjetneje dobili odredbo čakanja na delo doma, skrbi, kako bo z izplačilom plač. Blaznek pravi, da do maja težav s tem ne bodo imeli, za kasnejše mesece pa bo sredstva moral zagotoviti HSE ali pa jim dati poroštvo za najem kratkoročnega kredita. Skupnega jezika do zdaj še niso našli, saj v HSE menijo, da izplačilo plač v TET ni njihova skrb, obratno pa v TET vztrajajo, da dokler so del holdinga, bodo neke rešitve vendarle morali ponuditi.
Glede prodaje zasavskega energetskega objekta, ki zaposluje 174 ljudi, nanj pa je vezanih še okoli 450 delovnih mest, prav tako še ni nič novega. Na HSE so sicer še prejšnji teden dejali, da pogajanja z ruskim poslovnežem Olegom Burlakovom še potekajo, nekaj dni pozneje pa je generalni direktor direktorata za energijo Danijel Levičar naznanil, da bo TET prvi na seznamu zapiranja termoelektrarn v Sloveniji. Pristojni minister za energetiko Samo Omerzel pa se o aktualnih dogajanjih v TET ne želi opredeljevati, češ da se kot minister nima pravice vmešavati v lastništvo in poslovanje TET. Pravi pa, da prodajo termoelektrarne podpira, a le pod pogojem, da se s tem ohranijo tudi delovna mesta. Glede razvoja zasavske energetike Omerzel dolgoročno edini smisel vidi v gradnji hidroelektrarn na srednji Savi. Na ministrstvu so že pripravili načrt njihovega umeščanja v prostor, gradnja prvih treh HE Suhadol, Trbovlje in Renke pa bi se po njihovih predvidevanjih lahko začela leta 2018. Celotna veriga, ki bo samo za energetski del projekta zahtevala 1,3 milijarde evrov, pa naj bi bila končana do leta 2034.