Tuji turisti so v Sloveniji lani ustvarili skoraj 2,26 milijona prihodov, kar je pet odstotkov več kot leto pred tem, medtem ko se je število njihovih prenočitev povečalo za tri odstotke na 5,96 milijona, kar je največ doslej.
Medtem ko je število tujih turistov naraslo, pa je bilo manj domačih turistov. Število njihovih prihodov se je zmanjšalo za en odstotek na 1,13 milijona, število njihovih prenočitev pa za tri odstotke na 3,62 milijona.
Največ prenočitev so turisti lani ustvarili v zdraviliških občinah (3,02 milijona), vendar pa so te zabeležile dvoodstotni padec prenočitev.
Na drugem mestu po številu prenočitev vseh turistov so bile gorske občine, kjer je bilo lani zabeleženih skoraj 2,36 milijona prenočitev turistov ali za štiri odstotke več kot leta 2012.
V obmorskih občinah je bilo zabeleženih za en odstotek manj prenočitev vseh turistov kot leto pred tem, v občini Ljubljana pa se je število prenočitev povečalo za 11 odstotkov.
Tuji turisti so ustvarili največji delež prenočitev v gorskih občinah, in sicer 28 odstotkov, domači turisti pa v zdraviliških občinah (47 odstotkov vseh prenočitev domačih turistov).
Največ nočitev v Piranu
Največ turističnih prenočitev je bilo zabeleženih v občini Piran, sledile so občine Ljubljana, Bled, Brežice, Moravske Toplice, Kranjska Gora, Bohinj, Koper in Podčetrtek.
Domači turisti so lani v turističnih nastanitvenih objektih prenočili povprečno 3,2-krat, tuji turisti pa povprečno 2,6-krat. Turisti so se povprečno najdlje zadrževali v zdraviliških občinah, in sicer so tam prenočevali povprečno 3,8-krat.
Tuji turisti so lani pri nas ustvarili 62 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Ključni evropski trgi, od koder so prihajali turisti, ki so lani ustvarili največ prenočitev, so bili Italija (16 odstotkov tujih prenočitev), Avstrija in Nemčija (po 12 odstotkov), Rusija (šest odstotkov), Nizozemska ter Hrvaška (vsaka po pet odstotkov).
Z vidika pomembnejših turističnih trgov se je povečalo predvsem število prenočitev turistov iz Belgije (za 10 odstotkov več), Velike Britanije (za osem odstotkov več), z Nizozemske (za šest odstotkov več), iz Srbije ter iz Avstrije (oboji za en odstotek več).
Turisti s Hrvaške in iz Nemčije so ustvarili približno enako število prenočitev kot leta 2012. Lani pa je bilo na letni ravni manj turistov iz Italije (za tri odstotke manj) in iz Rusije (za en odstotek manj).
Dovolj prostora za izboljšave
Lanski rezultat je po oceni generalnega direktorja direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Marjana Hribarja spodbuda, pa tudi pokazatelj, kje in kaj je treba še izboljšati.
Kot so sporočili z javne agencije Spirit, so na ministrstvu za povečanje obsega turistične dejavnosti začrtali ukrepe za spodbuditev dviga konkurenčnosti slovenskega turizma, za zagotovitev ugodnega poslovnega okolja ter za učinkovito, inovativno trženje in promocijo Slovenije kot atraktivne turistične destinacije.
Potem ko bo znova ustanovljena samostojna turistična organizacija, bo turistično gospodarstvo precej bolj neposredno vključeno v promocijo turizma na državni in lokalni ravni, je še ocenil Hribar.
Na Spiritu se po besedah v.d. direktorja agencije Tomaža Klemenca zavedajo, da aktualne gospodarske razmere v Sloveniji postavljajo neugodni okvir za delovanje za slovenski turizem, težke razmere pa se odražajo v bilancah poslovanja slovenskih turističnih podjetij.
"Ker mora tudi v teh razmerah vse ostrejše konkurence slovenski turizem ohraniti oziroma izboljšati svoj konkurenčni položaj, v javni agenciji Spirit Slovenija tudi v letošnjem letu nadaljujemo s ciljanim razvojem in trženjem slovenske turistične ponudbe v skladu s tematiko zelene, aktivne in zdrave Slovenije, ki izhaja iz samega jedra nacionalne in turistične znamke I feel Slovenia," je še dodal Klemenc.
