Medtem ko se francoska veja švedskega pohištvenega velikana Ikea otepa obtožb, da vohuni za lastnimi sodelavci in celo strankami, ki so prijavile škode na njenih proizvodih, je celotna skupina Ikea kar nekako potihoma vnovič objavila rekordne poslovne rezultate. V poslovnem letu, ki se je končalo letošnjega avgusta, je ustvarila kar 29,2 milijarde evrov prihodkov, s čimer nadaljuje hitro širjenje, ki ji je v desetletju prineslo skoraj 18 milijard evrov višje letne prihodke.
Če je Ikea danes ena izmed največjih pohištvenih trgovskih verig na svetu, pa so bili njeni začetki skrajno skromni. Kasnejši ustanovitelj Ingvar Kampard je v mladosti v domači vasi prodajal vžigalice, ki jih je v večjih količinah kupoval v stockholmskih trgovinah. V času vojne vihre leta 1943, pri le 17 letih, ko ga je oče finančno nagradil za uspehe s šolskih klopi, pa je ustanovil svoje prvo podjetje. Ime Ikea, skovano iz začetnic Kampardovega imena ter kmetije (Elmtaryd) in kraja, kjer je odraščal (Angunnaryd), je bilo dolgo poznano zgolj lokalno. Kampardova prodajalna je med letoma 1943 in 1948 ponujala kupcem vse od pisal, denarnic, okvirjev za slike, ur, nakita do najlonskih nogavic. Lokalno izdelano pohištvo je v trgovino prvič zašlo leta 1948, deset let kasneje pa je Kampard na Švedskem odprl prvi Ikein center, podoben tem, ki jih poznamo danes.
Leta 1963 je Ikea zgradila prvi trgovski center na tujem, natančneje na Norveškem, šest let kasneje se je podala na Dansko, leta 1974 v Nemčijo, v naslednjih treh letih pa celo v Avstralijo in na Kitajsko. Danes ima Ikea, ki zaposluje več kot 150.000 ljudi, v 42 državah po svetu že 345 trgovskih centrov. Lani sta nova Ikea centra dobili tudi Katar in Litva, medtem ko bo že letos vrata odprla zagrebška Ikea.
Vendar še zdaleč ne bo zadnji trgovski center, ki ga namerava v bližnji prihodnosti odpreti Ikea. Če je Ikea lani odprla le pet novih trgovskih centrov, naj bi se ta številka v prihodnjih letih povečala na kar 20 do 25 na leto. Po besedah generalnega direktorja Mikaela Ohlssona bo Ikea letos začela nov krog agresivne širitve, in to predvsem na dveh največjih svetovnih trgih – ZDA in na Kitajskem. V ta namen naj bi švedski velikan namenil kar med 1,5 in 2,5 milijarde evrov na leto, do konca desetletja pa naj bi imela Ikea že več kot 500 trgovskih centrov in več kot 200.000 zaposlenih. Temu ustrezno se bo povečevalo tudi število nakupovalcev. Samo lani je imela kar 775 milijonov obiskovalcev.
Leta 2020 naj bi Ikea tako ustvarila med 45 in 50 milijardami evrov prihodkov na leto, k čemur bo prispeval vsak trgovski center v mozaiku. Tudi ljubitelji Ikee v Sloveniji lahko le upajo, da bo do tedaj en delček v prihodkih predstavljala slovenska Ikea. Vendar je realnost takšna, da bo zagrebški trgovski center Ikea ob centrih v Celovcu, Gradcu in Vilešu že četrti v radiju 190 kilometrov. Pravega interesa za gradnjo v Sloveniji Ikea tako verjetno ne bo imela, saj okoliške trgovske centre ob koncu tedna izdatno polnijo prav slovenskih kupci.
