Grška vlada ocenjuje, da bo gospodarska dejavnost v celotnem letošnjem letu nazadovala za 4,3 odstotka, na pot rasti pa naj bi se vrnila prihodnje leto. Glede na na proračunske dokumente naj bi namreč Grčija leto 2014 zaključila z 0,2-odstotnim povečanjem obsega BDP.
Grške oblasti so sicer med januarjem in julijem ob neupoštevanju obresti na dolg, lokalne porabe in položaja pokojninske blagajne beležile presežek v višini 2,6 milijarde evrov, je danes pojasnil namestnik grškega finančnega ministra Kristos Staikuras.
Po njegovi oceni je v zvezi s položajem grških javnih financ mogoče govoriti o izboljšanem trendu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Številke dokazujejo, da vlada lahko izpolni cilj leto skleniti s primarnim državnim presežkom," je poudaril Staikuras. Primarni proračunski presežek sicer pomeni, da se pred obrestmi na dolg zabeleži več proračunskih prihodkov kot odhodkov.
Za Grčijo je primarni proračunski presežek pomemben predvsem zato, ker ji omogoča začetek zniževanja nakopičenega državnega dolga.
A nemški tednik Spiegel je v nedeljo sklicujoč se na dokument nemške centralne banke Bundesbank objavil, da bi lahko Grčija potrebovala še tretji reševalni program, saj da se ni sposobna sama izvleči iz krize.
Grčijo od leta 2010 nad vodo držijo mednarodna posojila. Skupaj je trojka mednarodnih posojilodajalcev - Evropska komisija, Evropska centralna banka in IMF - državi odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov.
Atene so se v zameno za pomoč zavezale k vpeljavi nepopularnih reform, med drugim obsežnemu znižanju števila zaposlenih v javnem sektorju.
