Med pozitivne učinke gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi se je poleg zvišanja deleža proizvodnje električne energije iz obnovljenih virov in izboljšanja poplavne varnosti doslej prištevalo tudi aktiviranje lokalne gradbene operative vseh vrst. Po novem je ponujeno priložnost spoznala in se je oklenila tudi domača kovinarska industrija. Nedavno je direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji (HESS) Savi Bogdan Barbič z direktorjem ribniškega Rika Janezom Škrabcem podpisal 8,6 milijona evrov vredno pogodbo o dobavi hidromehanske opreme za HE Brežice.
Med petimi podizvajalci Rika najdemo tudi podjetje Metalna Senovo, ki na neki način predstavlja preživeli del nekoč mogočne mariborske Metalne, ki je leta 1996 končala v stečaju. Po nekaj neuspelih poskusih preoblikovanja so leta 1998 na Senovem ustanovili sedanje podjetje, v katerem je od nekdanjih 200 ostalo le 80 delavcev, ter s pomočjo nekdanjih partnerjev ohranili osnovni program proizvodnje gradbenih žerjavov. Podjetje je v tem času doživljalo vrhunce in padce. Zaradi zadnje gospodarske krize so se v letih od 2009 do 2011 znova znašli v rdečih številkah. Pred tremi leti so pod vodstvom novega direktorja Marjana Simončiča izvedli novo prestrukturiranje proizvodnje, vodenje komerciale je prevzel Dejan Marcola, ki je leta 2012 postal tudi direktor družbe. Metalna Senovo danes znova posluje pozitivno.
»Pozitiven premik se je začel leta 2011, ko smo začeli sistematično in bolj agresivno tržiti naše produkte, na roko nam je šlo tudi, da je bilo nekaj naših konkurentov v tem času primoranih zapreti vrata,« pripoveduje Marcola, ki si je za enega od ciljev družbe poleg nenehnega tehnološkega posodabljanja proizvodnje zastavil tudi rast deleža produktov lastnega znanja. Metalna Senovo namreč kar 92 odstotkov svoje proizvodnje dvigal razne vrste in njihovih sestavnih delov proda na tujem po tako imenovanem sistemu »B To B« (Business To Business), pri katerem delajo po inženiringu partnerjev, med katerimi je največji nemški proizvajalec žerjavov Liebherr.
»Proizvodnjo na podlagi lastnega razvoja želimo s sedanjih pet do šest odstotkov v nekaj letih povečati na četrtino. Vse bolj se namreč usmerjamo tudi v proizvodnjo sklopov za tirna vozila, z vključitvijo v projekt gradnje HE Brežice smo posegli tudi na področje hidromehanike, na kar smo ponosni. Naš delež v podpisani pogodbi med družbama Riko in HESS znaša okoli 50 odstotkov,« še pove Marcola. V športnih krogih je sicer znan kot dolgoletni prvoligaški rokometni vratar, zdaj pa je na poti, da nazivu univerzitetnega diplomiranega inženirja doda še magisterij iz ekonomskih znanosti.
Prepričan je, da se na rastočih trgih v Nemčiji, Avstriji in Švici odpira zadosti možnosti za nadaljnjo rast prodaje, za kar je treba imeti pravo strategijo trženja in pridobivanja zaupanja naročnikov, česar na Senovem menda ne manjka. Med težavami, s katerimi se srečujejo v Metalni, Marcola na prvem mestu omeni kadre. »Danes je težko dobiti dobrega inženirja, ki ne bo za 200 evrov višjo plačo odšel drugam, težko je najti tudi varilce, ključavničarje in CMC-operaterje. Če za te tri profile ne bi sami organizirali internega izobraževanja, bi bili v resnih težavah.«
Metalna Senovo daje kruh 200 ljudem. Od tega jih je stalno zaposlenih 140, preostali so pogodbeni delavci.