Napovedi o visokih dobičkih, s katerimi je finančna družba Luxuris pod vodstvom Mojce Cvetke in nekdanjega predsednika uprave borznoposredniške družbe Medvešek Pušnik Bogdana Pušnika v svoje finančne produkte zvabila številne premožne Slovence, so očitno le še mrtva črka na papirju.
Dobro leto dni po začetku trženja paradnega finančnega produkta LMAP so namesto dobičkov ustvarili visoke izgube. Na rast cene zlata in srebra so v Luxurisu stavili, tik preden sta se vrednosti obeh žlahtnih kovin začeli zniževati. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, je razvidno, da so z vlaganjem na valutne trge in v žlahtne kovine ustvarili že več kot 80-odstotno izgubo. Čeprav se je vrednost naložb krepko znižala, v Luxurisu vlagatelje mirijo, da so njihove naložbe še vedno donosne.
Dnevni izpiski, ki jih dobivajo njihovi vlagatelji, namreč prikazujejo dve popolnoma različni stanji sredstev. Prvo prikazuje vrednost portfelja brez upoštevanja neunovčenih izgub (balance), drugo stanje pa tržno vrednost naložb (equity). Ves čas naj bi v Luxurisu vlagatelje mirili, da je pomembno le stanje »balance«, ki da je edino merodajno. Toda to je podobno, kot če bi vzajemni skladi delnice Istrabenza še vedno vrednotili po ceni 110 evrov za delnico izpred začetka krize (danes so na borzi vredne le še nekaj centov), češ da izgube ne obstajajo, ker delnic še niso prodali.
Sprenevedanje in večmesečno čakanje na denar
Čeprav izpiski vlagateljev jasno razkrivajo visoke izgube, v Luxurisu pravijo, da ni tako. Na vprašanje, kako si razlagajo več kot 80-odstotni padec tržne vrednosti naložb, niso odgovorili, češ da je nejasno. Podobno niso razumeli vprašanja, ali so vlagateljem, ki so v zadnjem času izstopali iz naložbe, razliko med tržno vrednostjo in stanjem brez upoštevanja neunovčenih izgub morda nakazali sami.
Po navedbah naših virov so nekateri vlagatelji prejeli tržno vrednost nakazano prek LMAX (mednarodni upravljalec trgovalne platforme, na kateri Luxuris trguje), preostanek pa naj bi po več zahtevah pokril kar sam Luxuris. S tem so v Luxurisu na eni strani šli v svojo škodo, vendar so na drugi strani preprečili morebiten množičen odliv iz njihovih produktov. Toda vprašanje je, kako dolgo bodo vlagateljem razliko še lahko doplačevali iz lastnih sredstev, saj so v začetku lanskega leta premogli le nekaj več kot 400.000 evrov sredstev oziroma nekajkrat manj, kot so vlagatelji vložili v njihove produkte.
Vlagateljem je Luxuris sicer zagotavljal, da bodo v primeru več kot 30-odstotnega padca vrednosti naložb likvidirali vse premoženje in ga izplačali, vendar v družbi tega niso storili. »Vse naše storitve so pogodbeno natančno določene in pogodbenih določil se dosledno držimo,« zatrjujejo.
Čeprav Luxuris vlaga na surovinske in valutne trge, ki so nekajkrat bolj likvidni od delniških trgov in omogočajo izstop v vsega nekaj delčkih sekunde, so morali številni vlagatelji na svoja sredstva čakati celo več mesecev. Več vlagateljev nam je potrdilo, da so na denar čakali celo tri mesece, medtem ko je v pogodbi določeno, da bodo sredstva izplačali do 15. dne v naslednjem mesecu. Zakaj je tako, če pa je v pogodbi rok za izplačilo jasno določen, v Luxurisu niso konkretno odgovorili. Povedali so zgolj, da »dosledno spoštujejo vse pogodbene obveznosti«.
Višje provizije, nižji minimalni vložki
Koliko sredstev so vlagatelji doslej vložili v njihove produkte in za koliko strank sploh upravljajo premoženje, v Luxurisu ne želijo razkriti. Neuradno naj bi šlo za več deset milijonov evrov, v zadnjih mesecih pa je opaziti, da so začeli produkte množično tržiti tudi med malimi vlagatelji. Tako so minimalni osnovni vložek znižali z 25.000 na le še 5000 evrov. Obenem so se povezali s trzinsko družbo Varnost in donos (V&D) Mladena Jovićevića, Marka Weiserja in Franza Weiserja, ki intenzivno trži njihove produkte. V Luxurisu sicer zatrjujejo, da V&D ni njihov poslovni partner in ne trži nobenega njihovega produkta. Ko smo jih opozorili, da so sodelovanje z njimi obelodanili sami na svoji spletni strani, so se izgovorili, da z V&D ne sodelujejo oni, temveč njihova lastnica s sedežem na Mauritiusu.
Dodatno so v Luxurisu zvišali vstopno provizijo na kar 5,5 odstotka, pri čemer vlagateljem obračunavajo še pavšalno 0,5-odstotno mesečno trgovalno provizijo. Toda slednje si ne obračunavajo od tržne vrednosti sredstev, temveč od zneska, v katerem še niso upoštevane neunovčene izgube. V letu dni torej Luxuris vlagateljem zaračuna kar 6-odstotno trgovalno provizijo oziroma še nekajkrat več, če bi upoštevali dejansko vrednost naložb. Pri tem ne gre pozabiti, da si Luxuris vsako četrtletje vzame tudi 37 odstotkov prikazanega dobička. Toda ponovno ne od dosežene tržne donosnosti, temveč od stanja, ki ne vključuje nerealiziranih izgub.
Spremembo provizij v Luxurisu upravičujejo s prilagajanjem tržnim razmeram in novim strategijam, obenem pa dodajajo, da so lani uvedli več novih produktov, ki se med seboj razlikujejo. Koliko provizije so doslej obračunali svojim strankam, ne pojasnjujejo. Toda ob tem opozorimo, da domače družbe za upravljanje v svojih polletnih in letnih poročilih natančno razkrivajo vstopne in upravljalske provizije po posameznih skladih. Poleg tega nobena domača družba za upravljanje vlagateljem ne zaračunava mesečnega pavšala za stroške trgovanja, temveč so ti obračunani le takrat, ko dejansko nastanejo.
