Skupina Mercator je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 15 milijona evrov čiste izgube, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) znižal za skoraj petino, na 53 milijonov evrov.
Največja slovenska trgovska skupina je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila 1,36 milijarde evrov prihodkov, kar je tri odstotke manj kot v enakem obdobju lani in približno toliko kot v prvem polletju leta 2010. V drugem letošnjem četrtletju je bil padec prihodkov še nekoliko višji, kar predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič pripisuje zlasti padcu potrošnje, umiku z albanskega in bolgarskega trga ter zaprtju nekaterih trgovin. M-Tehnika je tako letos zaprla še 16 nedonosnih trgovin, Modiana pa še eno več, medtem ko se je prodajna površina Skupine Mercator zmanjšala kar za okoli 50.000 kvadratnih metrov.
»Strategija, ki smo si jo zastavili, se izvaja. Tržni delež se nam je v prvem četrtletju stabiliziral, v drugem četrtletju pa se je izboljšala tudi dobičkonosnost poslovanja,« je včeraj povedal Balažič in dodal: »Delež ljudi, ki občutijo recesijo, se iz meseca v mesec povečuje, vedno več posameznikov pa se odpoveduje celo nakupu hrane in pijače.«
Konec junija je imela Skupina Mercator 23.530 zaposlenih, kar je skoraj 900 manj kot pred letom dni in slabih 400 manj kot v začetku leta. »Pri znižanju stroškov smo bili agresivni, vendar ima tudi to svoje meje,« je povedal Balažič, ki letos ne pričakuje dodatnega zmanjšanja števila zaposlenih.
Prihranki zaradi racionalizacije poslovanja so v prvi polovici leta znašali kar 18 milijonov evrov in se bodo do konca leta predvidoma povzpeli na 25 do 30 milijonov evrov, medtem ko so v družbi prvotno načrtovali, da jim bo stroške uspelo znižati za okoli 20 milijonov evrov. Poleg zmanjšanja stroškov materiala in števila zaposlenih so v Mercatorju odpovedali tudi številne pavšalne pogodbe in tako samo pri stroških intelektualnih in osebnih storitev našli dobre štiri milijone evrov prihrankov. Še večje znižanje stroškov so sicer preprečili višji stroški najemnin ter stroški, povezani s postopkom prodaje večinskega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Koliko stroškov je zaradi tega doslej imel Mercator, Balažič ni želel razkriti. Povedal je le, da polovico stroškov krijejo člani prodajnega konzorcija, stroški Mercatorja pa da so bili nižji od milijona evrov.
Prav postopek prodaje pa vedno bolj bremeni poslovanje Skupine Mercator. Hkrati s prodajo večinskega deleža Mercatorja namreč poteka tudi poslovno in finančno prestrukturiranje, zaradi česar je po ocenah Balažiča Mercator trenutno eden izmed najbolj kompleksnih primerov v Evropi. »Skrbni pregledi so končani, zdaj pa je treba kupo-prodajno pogodbo spraviti v življenje,« je povedal Balažič, ki pričakuje, da bo skupni načrt poslovanja Agrokorja in Mercatorja pripravljen prihodnji mesec. Prav ta načrt je tudi eden od ključnih pogojev, da se bo Mercator z bankami lahko začel dogovarjati o reprogramu posojil.
Hkratni postopek poslovnega in finančnega prestrukturiranja ter prodajni proces ob hkratnem padcu potrošnje negativno vplivata tudi na likvidnostni položaj Skupine Mercator. Neto finančni dolg Skupine Mercator se je letos znižal za 18 milijonov evrov in tako prvič po letu 2009 padel pod milijardo evrov. Toda na drugi strani so se kljub znižanju obsega zalog in poslovnih terjatev kratkoročne obveznosti zvišale na 685 milijonov evrov, povprečni plačilni roki pa trenutno znašajo okoli 100 dni. Povprečni plačilni roki so sicer še vedno polovico krajši kot denimo pri Skupini Agrokor in, kot zatrjuje Balažič, se že dlje časa ne povečujejo več.